Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost

2095. Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost

Za vse pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev, ki niso urejene v tej kolektivni pogodbi, veljajo določila kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. 1. RS, št. 18/91), zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. RS, št. 14/90) in zakona o varstvu pri delu (Ur. 1. SRS, št. 47/86).

I. Splošne določbe

1. Stranke kolektivne pogodbe

To kolektivno pogodbo sklepata Republika Slovenija, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Poslovna skupnost združenih raziskovalnih organizacij Slovenije in sindikati, organizirani v dejavnostih raziskovanja in tehnologije.

Podpisniki kolektivne pogodbe so sindikati, ki izkažejo interes, da pristopijo k podpisu pogodbe.

2. Veljavnost kolektivne pogodbe

a)

Krajevna in stvarna:

Ta pogodba velja za območje Republike Slovenije in sicer za vse organizacije, delodajalce in druge pravne osebe, ki pretežno opravljajo raziskovalno dejavnost, temeljno in aplikativno raziskovanje ter razvoj (v nadaljnjem besedilu: zavod).

b)

Osebna:

Za vse delavce, zaposlene za določen ali za nedoločen čas ter za učence in študente na praksi v zavodih, pri delodajalcih ali pri pravnih osebah, ki se pretežno ukvarjajo z raziskovalno dejavnostjo.

Kolektivna pogodba velja tudi za poslovodne delavce in za delavce s posebnimi pooblastili, če ni posamezna določba izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.

Glede ostalih določb o veljavnosti kolektivne pogodbe veljajo določila kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.

3. Čas veljavnosti

Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do 31. 12. 1992.

II. Obligacijski del kolektivne pogodbe

1. Odbor za razlago kolektivne pogodbe

Izvajanje kolektivne pogodbe spremlja in morebitne nejasne določbe kolektivne pogodbe avtentično razlaga odbor, ki ima šest članov in predsednika. Po dva člana odbora imenuje vsaka izmed strank, a sedmega, ki odboru predseduje, imenujejo stranke sporazumno.

2. Sklenitev, sprememba in dopolnitev kolektivne pogodbe

a)

Stranke lahko kadarkoli sporazumno spremenijo kolektivno pogodbo.

b)

Vsaka izmed pogodbenih strank lahko kadarkoli predlaga spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe. Stranka, ki želi spremembo ali dopolnitev, predloži svojo zahtevo nasprotnima stranema v pisni obliki. Nasprotni strani se morata do predloga opredeliti v 30 dneh po sprejemu zahteve, sicer se začne postopek pred komisijo za pomirjevanje.

c)

Postopek pomirjevanja izvede odbor za razlago kolektivne pogodbe, ki poskuša v 30 dneh doseči sporazumno rešitev spornega vprašanja. Če pogodbene stranke sprejmejo predlog odbora za razlago kolektivne pogodbe, se na tej podlagi dopolni kolektivna pogodba. V nasprotnem primeru o spornih vprašanjih odloči arbitražni svet.

d)

Arbitražni svet ima tri člane in tri namestnike ter predsednika in namestnika predsednika. Vsaka izmed strank imenuje po enega člana in po enega namestnika člana arbitražnega sveta, a predsednika in njegovega namestnika določijo stranke sporazumno. Če stranke ne dosežejo sporazuma, predsednika in namestnika predsednika arbitražnega sveta določi za delovne spore pristojno republiško sodišče.

Arbitražni svet odloča z večino glasov. V primeru enakega števila glasov odloči dodatni glas predsednika.

Odločitev arbitražnega sveta o spornih vprašanjih je dokončna.

3. Kršitev pravic in obveznosti strank

V primeru, da ena izmed pogodbenih strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s podpisom kolektivne pogodbe, lahko drugi stranki odstopita od pogodbe. Sklep o odstopu od pogodbe morata obe stranki sporočiti nasprotni stranki v pisni obliki in določiti rok za začetek veljavnosti tega sklepa. Ta rok ne more biti krajši od treh mesecev.

Vsaka izmed strank lahko po odpovedi veljavnosti zahteva sklenitev nove kolektivne pogodbe.

Glede pozitivne in negativne izvedbene dolžnosti, se uporabljajo določbe kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.

III. Normativni del kolektivne pogodbe

1. člen

Za delo sindikatov mora biti zagotovljeno:

-

sindikalnim zaupnikom najmanj ena in pol plačana ura letno za vsakega delavca v zavodu, vendar ne manj kot 75 letno, za opravljanje njihovih funkcij. Delavci v več zavodih, kjer je zaposleno manjše število ljudi kot 50, imajo lahko na podlagi dogovora skupnega sindikalnega zaupnika;

-

okvirni režim izrabe določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika, od tega mora biti najmanj polovica delovnih ur v rednem delovnem času, se dogovori med sindikatom in direktorjem zavoda. Pri tem se upoštevajo potrebe in interesi članov sindikatov in zahteve delovnega procesa;

-

sindikalni zaupnik lahko plačan čas za sindikalne aktivnosti izkoristi v obliki zmanjšane delovne obveznosti za poklicno delo ali kot povečan obseg dela.

III. A. Delovna razmerja

1. Urejanje pravic in obveznosti delavcev in delodajalcev

2. člen

Določbe normativnega dela kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti se v zavodih, pri delodajalcih in v pravnih osebah, ki pretežno opravljajo raziskovalno dejavnost uporabljajo neposredno, če niso posamezne določbe s to kolektivno pogodbo ali s kolektivno pogodbo v posameznem zavodu urejene za delavce ugodnejše.

2. Poskusno delo

3. člen

Organ, ki odloči o sprejemu delavca v delovno razmerje, lahko določi poskusno delo in način spremljanja poskusnega dela ter sprejme oceno o uspešnosti poskusnega dela.

Dolžina poskusnega dela znaša:

-

za dela od I. do IV. stopnje strokovne izobrazbe - dva meseca,

-

za dela V. stopnje strokovne izobrazbe - tri mesece,

-

za dela nad V. stopnjo strokovne izobrazbe - štiri mesece.

Dolžina poskusnega dela se določi s pogodbo o zaposlitvi in ne more biti daljša, kot je določeno v objavi.

4. člen

Delavca na poskusnem delu spremlja komisija, ki odloča o tem ali je delavec delo uspešno opravil ali ne. Komisija ima tri člane. Od teh morata vsaj dva člana imeti najmanj enako strokovno izobrazbo kot delavec. Če v zavodu ni delavcev, ki bi imeli enako strokovno izobrazbo kot delavec, je potrebno komisijo sestaviti iz zunanjih članov. Eden izmed članov komisije med poskusnim delom spremlja, nadzoruje delavca na poskusnem delu in mu pomaga pri uvajanju. Komisija svojo odločitev sporoči s sklepom, ki mora biti obrazložen in mora imeti pravni pouk.

Komisijo imenuje direktor; za nosilne poklice (glej lestvico za kolektivno pogodbo) jo imenuje direktor v soglasju s strokovnim organom.

5. člen

Med poskusnim delom lahko delavec kadar koli odpove delovno razmerje. Delovno razmerje preneha z datumom dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.

Poskusno delo se izjemoma lahko podaljša zaradi odsotnosti z dela zaradi daljše bolezni, vpoklica na vojaške vaje in podobnega, če ta odsotnost znaša najmanj 10 delovnih dni.

3. Pripravništvo

6. člen

Pripravnik sklene delovno razmerje za določen čas v naslednjih primerih:

-

če ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu zaposli na ustreznem delovnem mestu,

-

če si pripravnik izrecno želi pridobiti samo delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje svojega poklica.

Pripravnik lahko opravlja pripravništvo tudi kot volonter pod pogoji določenimi z zakonom.

7. člen

Dolžina pripravništva se določi glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:

-

za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe šest mesecev,

-

za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe devet mesecev,

-

za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe dvanajst mesecev.

8. člen

Pripravništvo še podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo, za dela IV. in V. stopnje traja najmanj 14 dni, za dela VI.-stopnje 21 dni in VII. stopnje najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.

Delavcu pripravniku, ki pripravništvo opravlja tako, da dela s krajšim, delovnim časom od polnega, se v

odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja) oziroma največ šest mesecev (VII. stopnja).

9. člen

Pripravništvo je mogoče skrajšati največ za 1/4 pripravniške dobe.

O skrajšanju pripravniške dobe odloča direktor na predlog mentorja.

10. člen

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor.

V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

11. člen

Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, preneha delovno razmerje s potekom časa za katerega je sklenil delovno razmerje.

Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, preneha delovno razmerje, če tudi po ponovnem opravljanju strokovnega izpita ne opravi.

12. člen

Mladi raziskovalec nima pripravništva, razen če to sam želi zaradi opravljanja strokovnega izpita.

4. Delo na domu

13. člen

Delavec, ki dela na domu, ima enake pravice in delovne obveznosti kot delavci, ki delajo v zavodu.

5. Pravice delavcev, katerih delo postane nepotrebno zaradi nujnih operativnih razlogov v zavodu

14. člen

Pri določitvi delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, se upoštevajo naslednji kriteriji:

-

delovna uspešnost,

-

strokovna izobrazba, usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti,

-

delovne izkušnje,

-

delovna doba,

-

zdravstveno stanje delavca,

-

socialno stanje delavca.

15. člen

Temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve je delavčeva uspešnost. Vsak naslednji kriterij se upošteva le, če so na osnovi predhodnih kriterijev delavci dobili enako število točk.

16. člen

Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost. Delovno uspešnost ocenjuje 3-članska komisija.

Delovno uspešnost raziskovalcev, ki opravljajo pretežno raziskovalna dela, ugotavlja komisija, ki jo sestavljajo vodja projekta in član znanstvenega sveta.

Delovno uspešnost strokovnih in ostalih delavcev, ki opravljajo pretežno inženirsko-tehnična oziroma druga strokovna dela, ugotavlja komisija, ki jo sestavljajo vodja organizacijske enote, vodja laboratorija (če se ocenjuje uspešnost strokovnega delavca, ki dela v laboratoriju), vodja projekta in strokovni član.

Delovno uspešnost raziskovalcev in strokovnih delavcev iz 2. in 3. odstavka tega člena se ugotavlja za obdobje zadnjih 12 mesecev, ostalih delavcev pa v obdobju zadnjih 6 mesecev.

17. člen

V primeru enake delovne uspešnosti se kot prvi korekcijski kriterij za ohranitev zaposlitve upošteva strokovna izobrazba delavca in njegova usposobljenost.

18. člen

Kot drugi korekcijski faktor se upoštevajo delovne izkušnje. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev.

Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi).

19. člen

Kot tretji korekcijski faktor se upošteva delovna doba. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe in delovnih izkušenj. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo.

20. člen

Kot četrti kriterij se upošteva zdravstveno stanje delavca (v poštev pride ob enaki delovni uspešnosti; izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi).

Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu v zavodu.

21. člen

Kot peti kriterij se upošteva socialno stanje; upošteva se, če imajo delavci iste kategorije enako delovno uspešnost, strokovno izobrazbo, izkušnje, delovno dobo in zdravstveno stanje. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem. Pri ugotavljanju socialnega stanja pa se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, opravljanje obrtne dejavnosti, lastništvo oziroma solastništvo zasebnih in mešanih podjetij:

točk

- samohranilka oziroma samohranilec do 20

- zaposlen samo eden od zakoncev 15

- število nepreskrbljenih otrok - na vsakega otroka 2

- zaposlena oba zakonca 0

- delavec, ki živi v skupnem gospodinjstvu z lastnikom kmetije 20

- delavec, ki ima možnost preživetja z opravljanjem druge
dejavnosti (kmetijstvo, obrt, lastništvo oziroma družabništvo
v zasebnem ali mešanem podjetju) od 50-100

V primeru, da ni mogoče določiti presežnih delavcev na podlagi gornjih kriterijev, se kot dopolnilni kriterij upošteva daljša delovna doba v zavodu.

22. člen

Kriteriji se upoštevajo na podlagi dokumentiranih podatkov (listinski podatki), s katerimi razpolaga zavod, oziroma jih na podlagi poziva posredujejo delavci. Podatki se upoštevajo po stanju na dan, ko pristojni organ (direktor) ugotovi trajen presežek delavcev.

23. člen

Kriteriji za določitev presežnih delavcev se uporabljajo v primeru, ko je v isto kategorijo uvrščenih več delavcev, med katerimi je potrebno določiti presežne delavce.

Ne glede na kriterije je lahko delavec razvrščen med presežne delavce na podlagi njegove pisne izjave, če pristojni organ upravljanja glede na možnosti zagotovitve pravic presežnemu delavcu s tem soglaša. Če ni doseženo soglasje med delavcem in organom upravljanja o zagotovitvi pravice kot presežnega delavca, takšna izjava delavca nima pravnega učinka.