Odlok o razglasitvi Kulturnega doma v Črnomlju za kulturni spomenik državnega pomena

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 81-3816/1999, stran 12542 DATUM OBJAVE: 5.10.1999

VELJAVNOST: od 6.10.1999 / UPORABA: od 6.10.1999

RS 81-3816/1999

Verzija 3 / 3

Čistopis se uporablja od 1.3.2008 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.3.2008
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
3816. Odlok o razglasitvi Kulturnega doma v Črnomlju za kulturni spomenik državnega pomena
Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K
o razglasitvi Kulturnega doma v Črnomlju za kulturni spomenik državnega pomena

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

-

Črnomelj – Kulturni dom (EŠD 89).
Enota ima zaradi zgodovinskih, umetnostno-arhitekturnih, kulturnih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenika državnega pomena z lastnostmi zgodovinskega spomenika.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Kulturni dom v Črnomlju je pomemben spomenik slovenske državnosti. V njem je bilo 19. in 20. februarja 1944 prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora (sveta), ki je bil vse od ustanovitve na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, najvišji zakonodajni organ na osvobojenem ozemlju in vse do leta 1947. Na zasedanju so sprejeli vrsto sklepov in odlokov, pomembnih za razvoj partizanske samouprave in slovenske državnosti, predhodnika slovenske samostojnosti.

3

Spomenik obsega parceli številka 196/1 in 197, obe k.o. Črnomelj.
Meja spomenika je vrisana na katastrskem načrtu v merilu 1: 1000 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).