TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje se delno ugodi in se sodba v I. točki izreka spremeni tako, da se poslej glasi:

„I. Tožena stranka E., d.o.o. je dolžna tožeči stranki M. O. P. plačati odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 17.100,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.3.2011 do dne plačila ter odškodnino za premoženjsko škodo v znesku 2.141,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.3.2011 do dne plačila, vse v 15-ih dneh.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Toženka je dolžna tožnici v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 130,00 EUR.

IV. Toženka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Določanje odškodnine za nepremoženjsko škodo ni le ugotavljanje (dejstev), ampak v svoji drugi fazi predstavlja materialnopravno vrednotenje oziroma oceno ugotovljenih (oziroma priznanih) dejstev. V tem segmentu gre torej za vprašanje (pravilne) uporabe materialnega prava, kar pa ne more biti predmet priznanja. To so lahko le dejstva.

Tožnica ni upravičena od toženke zahtevati povračilo zneska, ki naj bi ga tožnica plačala sosedi, ker je ta od tožničine poškodbe skrbela za njeno nepokretno mater in invalidnega brata, po materialnem pravu. Pomoč sosede je bila namreč angažirana za drugi osebi, to je mamo in brata, ki sta zato dolžna stroške skrbi, ki jima je bila nudena (na koncu) tudi nositi. Zgolj okoliščina, da jih je kljub temu poravnala (nosila) tožnica, pa seveda ne pomeni, da gre za škodo, katere povračilo bi lahko slednja terjala od toženke.