Kodeks notranjerevizijskih načel

1927. Kodeks notranjerevizijskih načel

Na podlagi tretje alineje 1. točke drugega odstavka 16. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08, odslej ZRev-2) in 6. točke 19. člena Statuta Slovenskega inštituta za revizijo je Strokovni svet Inštituta dne 23. 5. 2011 sprejel

K O D E K S
notranjerevizijskih načel

Namen kodeksa notranjerevizijskih načel

Notranjerevizijska načela (odslej načela) so izho­diščna pravila za delo notranjega revizorja, ki naj bo pravilno, odgovorno, učinkovito, varčno in uspešno. Obravnavati jih je treba v povezavi z mednarodnimi standardi strokovnega rav­nanja pri notranjem revidiranju, ki jih sprejema ameriški Inštitut notranjih revizorjev (The Institute of Internal Auditors, IIA), odslej standardi.

Načela so notranjemu revizorju vodila pri delovanju, tako da je glede na cilje in naloge, pristojnosti in odgovornosti, strokovno usposobljenost, organiziranost, izvajanje nalog in poročanje o izsledkih na zadovoljivi strokovni ravni. Omogo­čajo presojanje njegove strokovnosti in strokovne vestnosti ter nadziranje kakovosti njegovega delovanja. V pomoč so tudi pri poslovodenju in drugih strokovnih dejavnostih v gospodarskih družbah in drugih organizacijah (odslej organizacije).

Notranje revidiranje se izvaja v okoljih in organizaci­jah, ki se razlikujejo po dejavnostih, namenu, obsegu in sestavi, zato zahteva poznavanje in spoštovanje nekaterih organiza­cijskih in drugih posebnosti pri zagotavljanju notranjega revi­diranja, kar pa ne odvezuje notranjih revizorjev od obveznosti spoštovanja teh načel.

Temeljna načela

Nadziranje je temeljna sestavina poslovodenja vsake organizacije.

V organizaciji je poslovodstvo nosilec poslovnih dejav­nosti in odločitev, ki organizacijo usmerjajo k novi, višji ravni kakovosti poslovanja in jo pri tem uravnavajo. Odgovorno je tako za opredeljevanje vizije, poslanstva ter strateških in izved­benih ciljev delovanja kakor tudi za načrtovanje, uresničevanje in nadziranje poslovnih procesov in stanj. Nadziranje je torej temeljna obveznost poslovodstva, ki podpira ciljno usmerjeno delovanje ter obvladovanje spremljajočih poslovnih tveganj. Je v pomoč pravočasnemu sprejemanju usklajevalnih ukrepov, iz­ogibanju neugodnim poslovnim okoliščinam ter izrabi poslovnih prednosti in priložnosti.

Za zagotovitev obvladovanja tveganj poslovodstvo vzpo­stavi in uvede ureditev notranjega kontroliranja, ki zajame vsa področja poslovanja. Ta ureditev obsega načine, metode in teh­nike ter ukrepe, stališča in postopke, ki zagotavljajo doseganje poslovnih ciljev. Ti so:

urejeno, učinkovito, varčno in uspešno poslovanje ter razvijanje, ustvarjanje in prodajanje kakovostnih proizvodov in storitev;

varovanje sredstev pred izgubo zaradi malomarnosti, zlorab, slabega gospodarjenja, napak in poneverb ter drugih nepravilnosti;

poslovanje v skladu z zakonskimi in drugimi predpisi ter notranjimi pravili organizacije in navodili poslovodstva;

razvijanje in ohranjanje zanesljivih računovodskih in drugih podatkov ter informacij pa tudi resnično in pošteno pri­kazovanje teh podatkov in informacij v poročilih.

Ureditev notranjega kontroliranja je treba nenehno pre­verjati in izpopolnjevati. Njeno učinkovitost in uspešnost nad­zoruje poslovodstvo ob pomoči notranjih revizorjev, ki jih je za to pooblastilo.

Notranje revidiranje je neodvisna in nepristranska dejavnost dajanja zagotovil in svetovanja; namenjena je po­večevanju koristi in izboljševanju delovanja organizacije. Or­ganizaciji pomaga uresničevati njene cilje s spodbujanjem premišljenega, urejenega načina vrednotenja in izboljševanja uspešnosti postopkov ravnanja s tveganjem ter njegovega obvladovanja in upravljanja.

Nenehno večanje števila poslovnih procesov, dogodkov, izidov in razvejenosti organizacije, vključevanje v ekonomijo svetovnih razsežnosti, uvajanje novih tehnologij in postopkov, raznolikost proizvodov in storitev ter širjenje poslovanja one­mogočajo poslovodstvu, da bi lahko sámo neposredno in ce­lovito nadziralo pravnost (zakonitost) in ekonomsko ustreznost (učinkovitost, varčnost, uspešnost in varnost) uresničevanja zapletenih poslovnih dogodkov in izidov v organizaciji.

Cilj notranjega revidiranja je sestavni del vsakega načrta posla. Notranji revizor pred začetkom revidiranja uskla­di opredelitev cilja s poslovodniki, ki morajo biti seznanjeni s poslom. Opredeli cilje posla z namenom obravnavati tveganja, povezana s pregledovanim delovanjem. Cilji pri načrtovanih poslih se nadaljujejo in pridružujejo tistim, ki so bili prepoznani na začetku posla pri presojanju tveganja in iz katerih je izpe­ljan načrt notranje revizije. Pri nenačrtovanem poslu so cilji opredeljeni pred njegovim začetkom z namenom obravnavati posebne zadeve, ki so ga spodbudile. Cilji posla svetovanja se morajo nanašati na upravljanje tveganja, ravnanje s tveganjem in postopke obvladovanja v obsegu, dogovorjenem z naročni­kom. Cilji posla svetovanja morajo biti usklajeni z vrednotami, strategijami in cilji organizacije.

Notranji revizor izvaja naknadno nadziranje, vendar s tem pristojnih nosilcev odločevalnih ravni (poslovodstev) ne razrešuje odgovornosti za pravilno in urejeno poslovanje ter izboljševanje uspešnosti ravnanja s tveganjem in njegovega obvladovanja.

Notranji revizor deluje v skladu s hierarhijo pravil notranjega revidiranja in s temeljno listino o notranjerevizijski dejavnosti (odslej temeljno listino), ki jo odobri poslovodstvo oziroma drug ustrezen upravljalni organ organizacije (odslej poslovodstvo) in potrdi nadzorni organ ali drug pristojni organ nadziranja delovanja organizacije.

V temeljni listini so opredeljeni poslanstvo in položaj (za­gotovitev neodvisnosti) izvajalcev notranjerevizijske dejavnosti, področja dela in pooblastila notranjih revizorjev ter odgovor­nost notranjerevizijskega predstojnika in preostalih notranjih revizorjev. Notranjerevizijski predstojnik je dolžan vzpostaviti na tveganjih zasnovane načrte, ki skladno s cilji organizacije določajo vrstni red pri delovanju notranjih revizorjev.

Notranji revizor je dolžan delovati učinkovito, varčno in uspešno, v skladu z mednarodnimi standardi strokovnega rav­nanja pri notranjem revidiranju, kodeksom notranjerevizijskih načel in kodeksom poklicne etike notranjega revizorja. Ta od­govornost zajema tudi usklajevanje dela z drugimi v organizaciji in zunaj nje.

Načela o strokovnosti in neodvisnosti