TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

1. Zahtevi zagovornikov obsojenih B.S. in I.K. za varstvo zakonitosti se zavrneta.

Po 98.a členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) sta obsojenca dolžna plačati stroške, nastale v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, določene kot povprečnino, obsojeni B.S. v znesku 150.000 SIT, obsojena I.K. pa v znesku 100.000 SIT.

2. Zahteva zagovornice obtoženega M.K. za varstvo zakonitosti se zavrže.

V primeru objektivne koneksitete, še posebej, če se sodba nanaša na sostorilce, se zahteve za varstvo zakonitosti praviloma rešujejo šele tedaj, ko odločba postane pravnomočna kot celota in ko je končan tudi celoten kazenski postopek. Zagotovitev pravice do sojenja v razumnem roku pa v nekaterih primerih opravičuje odstopanje od navedenega.

S tem, ko vložnica zahteve za varstvo zakonitosti izpodbija kazensko sankcijo kot neprimerno, napada pravnomočno sodbo iz razloga, ki ga s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče uveljavljati.