Nalaganje dokumenta...
Merila in postopke za ocenjevanje študijskih programov in visokošolskih zavodov
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 111-5423/2002, stran 13489 DATUM OBJAVE: 19.12.2002
VELJAVNOST: od 20.12.2002 do 17.9.2004 / UPORABA: od 20.12.2002 do 17.9.2004
RS 111-5423/2002
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 18.9.2004 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: NEAKTUALEN.
5423. Merila in postopke za ocenjevanje študijskih programov in visokošolskih zavodov
Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije je na podlagi 49. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 39/95, 18/98, 35/98, 99/99 in 64/01) na 5. seji, 29. 11. 2002 in dopisni seji 13. 12. 2002 sprejel
M E R I L A
in postopke za ocenjevanje študijskih programov in visokošolskih zavodov
in postopke za ocenjevanje študijskih programov in visokošolskih zavodov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Merila in postopke za ocenjevanje študijskih programov in visokošolskih zavodov (v nadaljnjem besedilu: ta akt) svet za visoko šolstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: svet) uporablja pri izvajanju svojih, z zakonom o visokem šolstvu (v nadaljnjem besedilu: ZVis) opredeljenih nalog, zlasti pa pri:
-
oblikovanju mnenj o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev in delovanje visokošolskih zavodov (ZVis, 14. člen, 16. člen in 49. člen, točka 6),
-
oblikovanju mnenj o uvedbi novih študijskih programov (ZVis, 49. člen, točka 6) in o znanstvenoraziskovalnih in umetniških programih (ZVis, 32. člen, 42. člen, in 49. člen, točka 3),
-
oblikovanju soglasij k študijskim, znanstvenoraziskovalnim in umetniškim programom samostojnih visokošolskih zavodov (ZVis, 32. člen in 49. člen točka 3),
-
oblikovanju mnenj k merilom za izvolitve v naziv (Zvis, 49. člen, točka 8).
Svet najmanj enkrat letno v Uradnem listu RS objavlja sezname študijskih programov, h katerim je bilo dano pozitivno mnenje oziroma soglasje.
Poleg meril, ki jih določa ta akt, se pri oblikovanju mnenj in soglasij smiselno upoštevajo tudi merila za prehode med študijskimi programi (ZVis, 49. člen, točka 4), merila za spremljanje in ocenjevanje kvalitete in učinkovitosti izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela (ZVis, 49. člen, točka 5) ter merila za ocenjevanje pedagoških študijskih programov, o njihovem obsegu in strukturi (zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih, v nadaljnjem besedilu: ZSZN, člen 8), ki jih svet sprejme posebej.
2. člen
(pobude za odločanje)
Svet začne postopek za oblikovanje mnenj iz prve alineje prvega odstavka 1. člena tega akta na podlagi pisnih vlog Vlade RS oziroma ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, univerz, samostojnih visokošolskih zavodov, ustanoviteljev novih visokošolskih zavodov ter drugih predlagateljev, postopke za oblikovanje mnenj oziroma soglasij in druge, tretje in četrte alinee prvega odstavka 1. člena tega akta pa na podlagi pisnih vlog senata visokošolskega zavoda (v nadaljnjem besedilu: predlagatelji).
II. MERILA
3. člen
(merila za ocenjevanje visokošolskih zavodov)
Pri oblikovanju mnenja o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev oziroma delovanje visokošolskega zavoda se poleg zakonskih določil in nacionalnega programa visokega šolstva Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 20/02) upoštevajo naslednja merila:
1.
Študijska področja
Ustreznost opredelitve študijskih področij po Iscedovi klasifikaciji in znanstvenoraziskovalnih oziroma umetniških disciplin po Frascatijevi klasifikaciji (celovitost, integriranost, interdisciplinarnost, raziskovalna oziroma strokovna utemeljenost, opredelitev notranje organiziranosti, povezanost z okoljem, mednarodna primerljivost ipd.), za katere se visokošolski zavod ustanavlja, ter ustreznost osnutkov predvidenih študijskih programov, tudi ob upoštevanju 5., 6. in 7. člena tega akta. Če gre za ustanavljanje univerze, se ustreznost ugotavlja z izpolnjevanjem pogojev za izvajanje tako dodiplomskega kot podiplomskega študija na najmanj treh zaokroženih znanstvenih oziroma umetniških področjih ali disciplinah na njenih članicah, pogojev za izvajanje dejavnosti na drugih zavodih – članicah univerze ter pogojev za izvajanje podpornih in razvojnih dejavnosti.
2.
Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci – ustreznost in struktura
Ustreznost visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev – nosilcev študijskih, znanstvenoraziskovalnih oziroma umetniških programov (v nadaljnjem besedilu: nosilci) visokošolskega zavoda se dokazuje:
-
z veljavno izvolitvijo v naziv. Nazivi nosilcev morajo ustrezati določilom zakona (ZVis, VI. poglavje, 52. do 64. člena) in statuta visokošolskega zavoda ter morajo biti pridobljeni po merilih za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda, h katerim je svet na podlagi 8. točke prvega odstavka 49. člena ZVis predhodno dal pozitivno mnenje. Za predvidene nosilce, ki izvolitve še nimajo, ker predlagatelj še nima pravice voditi izvolitvenih postopkov, svet oceni njihovo ustreznost na podlagi predloženih biografij in bibliografij, pripravljenih po pravilih iz osnutka meril za izvolitev v naziv, ob upoštevanju 4. člena tega akta;
-
z izjavo, v kateri predvideni nosilec zapiše, katero vrsto delovnega razmerja bo sklenil na visokošolskem zavodu; pri nosilcih, ki so že zaposleni v visokem šolstvu oziroma raziskovalni dejavnosti, mora predlagatelj skladno z veljavnimi predpisi upoštevati najvišjo dopustno neposredno in dodatno tedensko pedagoško obveznost ter raziskovalno in strokovno oziroma umetniško delo. (Zvis, VI. poglavje, 63. člen, zakon o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 42/02, v nadaljnjem besedilu: ZDR, 146. člen);
-
s soglasjem delodajalcev, pri katerih je zaposlen, če se namerava v novem zavodu dopolnilno zaposliti (ZDR, 146. člen);
-
ugotovitvijo o sposobnosti za oblikovanje senata. Senat članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda mora imeti najmanj 9 članov, senat univerze pa najmanj 21 članov; člani morajo biti izbrani izmed predlaganih ustreznih nosilcev tako, da so enakopravno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline oziroma strokovna področja.
3.
Prostori in oprema
Prostorske razmere se ocenjujejo po merilih, ki jih uporablja strokovna služba ministrstva, pristojna za investicije v visokem šolstvu
Primernost študijskih knjižnic se ocenjuje po merilih, določenih v skladu z zakonom o knjižničarstvu.
Ocenjuje se tudi primernost laboratorijev, učne tehnologije in druge opreme, potrebne za izvajanje študijskih programov ter znanstvenoraziskovalne oziroma umetniške in strokovne dejavnosti.
4.
Spremljanje in ocenjevanje dela
Predvideni samoevalvacijski postopki visokošolskega zavoda morajo zagotavljati sprotno spremljanje in ocenjevanje kvalitete in učinkovitosti dela. V teh postopkih morajo sodelovati tudi študentje.
5.
Potrebe in zaposlitvene možnosti
Strateška vloga predlaganega visokošolskega zavoda v gospodarskem, socialnem in kulturnem razvoju ter pri ohranjanju nacionalne identitete; analitično utemeljeno potencialno zadostno zanimanje kandidatov za študij, zaposlitvene potrebe oziroma zakonska ureditev poklicev, za katere se zahteva predvidena visokošolska izobrazba.
6.
Finančna sredstva
Ocena finančnih sredstev, potrebnih za ustanovitev (zagonska sredstva) in delovanje visokošolskega zavoda in predvideni viri, se pripravi skladno z metodologijo, ki jo predpiše ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo. Če je med predvidenimi viri državni proračun, mora predlagatelj priložiti mnenje ministrstva, pristojnega za financiranje visokega šolstva.
Svet ugotovitve o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev in delovanje visokošolskega zavoda sklene z oceno: priporoča oziroma ne priporoča.
4. člen
(merila za oblikovanje mnenj k merilom za izvolitev v naziv)
Pri oblikovanju mnenja k merilom za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda (Zvis, 49. člen, točka 8) se upošteva vključenost zlasti naslednjih meril:
1.
število in kakovost domačih in tujih objav (samostojna dela, razprave, članki, referati ipd.);
2.
število in kakovost domačih in tujih dokončanih temeljnih, aplikativnih in razvojnih projektov;
3.
število in kakovost domačih in tujih razstav, predstav, koncertov in drugih oblik umetniškega nastopanja;
4.
število in kakovost patentov, inovacij in drugih izvedenih strokovnih del;
5.
preverjene pedagoške sposobnosti kandidata (npr. usposabljanje iz visokošolske didaktike, nastopno predavanje, izkušnje ipd.);
6.
število in kakovost izdanih učbenikov in drugih študijskih pripomočkov;
7.
število mentorstev diplomantom, specialistom, magistrantom in doktorantom;
8.
število mentorstev nagrajenim diplomantom, specialistom, magistrantom in doktorantom;
9.
vabljena predavanja doma in v tujini oziroma gostovanja na tujih visokošolskih zavodih;
10.
mednarodna citiranost nosilca programa (npr. SCI, SSCI, HCI, JCR ipd.);
11.
znanstvene, umetniške in strokovne nagrade ter priznanja.
V merilih za izvolitev v naziv visokošolski zavod posebej opredeli, katera od zgoraj naštetih meril se upoštevajo pri izvolitvah v posamezne nazive oziroma pri izvolitvah na posamezna področja, pa tudi način, kako se kvantificirajo. Ta merila so podlaga za ekspertno oceno znanstvenega, umetniškega oziroma strokovnega opusa kandidata za izvolitev v naziv ter za oceno njegove pedagoške usposobljenosti.
Svet ustreznost meril sklene z oceno: priporoča oziroma ne priporoča.
5. člen
(merila za ocenjevanje utemeljenosti študijskih programov z vidika njihove mednarodne primerljivosti in trajanja študija)
Pri ocenjevanju utemeljenosti študijskega programa z vidika njegove mednarodne primerljivosti in trajanja študija (Zvis, 49. člen, točka 2) se upoštevajo naslednja merila: