Pravilnik o poklicni maturi

1976. Pravilnik o poklicni maturi

Na podlagi 14., 16., 17. in 45. Zakona o maturi (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo) minister za šolstvo in šport izdaja

P R A V I L N I K
o poklicni maturi

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa:

-

naloge Državne komisije za poklicno maturo (v nadaljnjem besedilu: Državna komisija), državnih predmetnih komisij za poklicno maturo (v nadaljnjem besedilu: državna predmetna komisija), postopek imenovanja, sestavo in naloge šolskih maturitetnih komisij za poklicno maturo (v nadaljnjem besedilu: šolska maturitetna komisija), šolskih izpitnih komisij za poklicno maturo (v nadaljnjem besedilu: šolska izpitna komisija) in strokovnih aktivov ter priznavanje izpitov pri poklicni maturi,

-

način in postopek prijave ter odjave k poklicni maturi oziroma k posameznemu izpitu,

-

izpitni red,

-

izvedbo in ocenjevanje pisnega, ustnega ter praktičnega dela izpita in izpitnega nastopa,

-

varstvo pravic kandidatov in postopek vpogleda v izpitno dokumentacijo,

-

druga maturitetna pravila.

2. člen

(opravljanje poklicne mature)

Kandidati opravljajo poklicno maturo pod enakimi pogoji, določenimi z Zakonom o maturi (v nadaljnjem besedilu: zakon) in s tem pravilnikom.

Kandidati s posebnimi potrebami in v utemeljenih primerih tudi drugi kandidati (nenadna bolezen, poškodba) opravljajo poklicno maturo v skladu s pravili, ki jih določi minister, pristojen za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).

3. člen

(preizkus znanja)

Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi za opravljanje preizkusa znanja iz splošnoizobraževalnih predmetov poklicne mature za kandidata z mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim izpitom (v nadaljnjem besedilu: mojstrski izpit) v skladu z določbo drugega odstavka 29. člena Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04).

Posamezne izpite preizkusa znanja lahko kandidati iz prejšnjega odstavka opravljajo v različnih izpitnih rokih na isti šoli.

II. OPRAVLJANJE POKLICNE MATURE

4. člen

(pravica do opravljanja poklicne mature)

Poklicno maturo lahko opravlja, kdor je uspešno končal zadnji letnik izobraževalnega programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe (v nadaljnjem besedilu: program) ali je opravil mojstrski izpit oziroma kdor je uspešno končal četrti letnik gimnazije in opravil poklicni tečaj.

5. člen

(predmeti poklicne mature)

Predmeti skupnega dela poklicne mature so:

-

slovenščina (prvi predmet),

-

temeljni strokovno-teoretični predmet (drugi predmet).

Na območjih, kjer živi italijanska narodna skupnost, je v šolah z italijanskim učnim jezikom predmet skupnega dela poklicne mature namesto slovenščine italijanščina, na območjih, kjer živi madžarska narodna skupnost, pa lahko kandidat izbere slovenščino ali madžarščino.

Kandidat, ki opravlja poklicno maturo na narodno mešanem območju v šolah z italijanskim učnim jezikom, ne more izbrati italijanščine kot tretji predmet.

Predmeti skupnega dela poklicne mature so obvezni za vse kandidate.

Predmeti izbirnega dela poklicne mature so:

-

matematika ali tuji jezik ali drugi jezik na narodno mešanem območju (tretji predmet),

-

četrti predmet.

Tuje jezike kot predmet izbirnega dela določi pristojni strokovni svet na predlog Državne komisije.

Slovenščina (italijanščina oziroma madžarščina na narodno mešanem območju), tuji jezik in matematika, so splošnoizobraževalni predmeti poklicne mature.

6. člen

(raven zahtevnosti)

Izpit pri poklicni maturi se opravlja na ravni zahtevnosti, določeni v predmetnem izpitnem katalogu.

Izpit je lahko v skladu s predmetnim izpitnim katalogom sestavljen iz delov, ki se lahko opravljajo pisno, ustno in praktično (kot izdelek, storitev, izpitni nastop).

Kandidat praktični del izpita zagovarja.

7. člen

(izvajalci)

Izvajalci poklicne mature so šole in organizacije za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem besedilu: šola), ki izvajajo ustrezni program.

Opravljanje praktičnega dela izpita lahko šola organizira v sodelovanju z delodajalci.

III. MATURITETNI ORGANI, DRŽAVNI IZPITNI CENTER

8. člen

(naloge Državne komisije)

Državna komisija poleg nalog, ki so določene v zakonu:

-

lahko predlaga ministru razvoj poklicne mature,

-

pri sprejemanju odločitev skrbi za smotrno uporabo materialnih, finančnih in človeških virov pri pripravi in izvedbi poklicne mature,

-

skrbi za racionalno zasnovo poklicne mature in kakovost njene vsebine ter postopkov,

-

koordinira, usklajuje in sodeluje pri pripravi in izvedbi poklicne mature,

-

za posamezni izpitni rok določi izpitne komplete za pisni izpit iz splošnoizobraževalnih predmetov,

-

na predlog državne predmetne komisije določi merila za pretvorbo točk v ocene za splošno izobraževalne predmete,

-

v skladu s pravili iz 2. člena tega pravilnika odloča o prilagojenem načinu opravljanja poklicne mature,

-

v sodelovanju z Državnim izpitnim centrom pripravi predlog Maturitetnega izpitnega kataloga in predloge predmetnih izpitnih katalogov za splošnoizobraževalne predmete in jih predloži v potrditev pristojnemu strokovnemu svetu,

-

daje mnenje k predmetnim izpitnim katalogom za drugi in četrti predmet poklicne mature,

-

usklajuje cilje in vsebino usposabljanja članov državnih predmetnih komisij, predsednikov in tajnikov šolskih maturitetnih komisij ter ocenjevalcev poklicne mature,

-

na predlog Državnega izpitnega centra in v soglasju z ministrom lahko imenuje drugega ocenjevalca za prvi in tretji predmet,

-

obvešča pristojne institucije, organe in šole o svojih sklepih, pomembnih za izvedbo poklicne mature,

-

sprejema posebne ukrepe v primeru izrednih razmer,

-

sprejme vmesno poročilo in letno poročilo o poklicni maturi,

-

opravlja druge naloge, ki so določene s tem pravilnikom in drugimi predpisi.

Pred izdajo sklepov, ki imajo finančne posledice, mora Državna komisija pridobiti soglasje ministra, pred izdajo sklepov, ki bistveno posegajo v izvedbene postopke, pa mnenje Državnega izpitnega centra.

9. člen

(imenovanje državnih predmetnih komisij)

Predsednike in člane državnih predmetnih komisij imenuje Državna komisija na predlog Državnega izpitnega centra.

Postopek in kriterije za imenovanje in razrešitev predsednika in članov državne predmetne komisije sprejme Državna komisija na predlog Državnega izpitnega centra.

10. člen

(naloge državne predmetne komisije)

Državna predmetna komisija opravlja poleg nalog, določenih z zakonom, še naslednje naloge:

-

se seznanja z mednarodno primerljivimi izpiti,

-

predlaga Državni komisiji razvoj izpita,

-

skrbi za racionalno zasnovo in izvedbo izpita, kakovost vsebine in postopkov ter spremlja in proučuje značilnosti izpita in interpretira izpitne rezultate,

-

pripravi predlog predmetnega izpitnega kataloga,

-

v predmetnem izpitnem katalogu načrtuje in z izpitnimi kompleti ter postopki izvedbe pripravlja veljavne, zanesljive, sprejemljive in učinkovite izpite,

-

za vsak izpitni rok pripravi ustrezno število izpitnih kompletov za pisni izpit,

-

izvede moderacijo navodil za ocenjevanje pisnega izpita,

-

pripravi predlog meril za pretvorbo točk v ocene in po potrebi sodeluje z Državno komisijo v postopkih usklajevanja,

-

na podlagi rezultatov in statističnih podatkov Državnega izpitnega centra pripravi analizo nalog in ocenjevanja za spomladanski izpitni rok,

-

pripravlja gradivo za stalno zbirko izpitnih nalog in vprašanj po navodilih Državnega izpitnega centra,

-

opravlja druge naloge v skladu s tem pravilnikom, sklepi Državne komisije in navodili Državnega izpitnega centra.

11. člen

(sestava in imenovanje šolske maturitetne komisije)

Šolsko maturitetno komisijo sestavljajo predsednik, namestnik, tajnik in najmanj dva člana. Predsednik šolske maturitetne komisije je ravnatelj, v organizacijah za izobraževanje odraslih pa je lahko predsednik vodja izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj).

Namestnika predsednika, tajnika in člane šolske maturitetne komisije imenuje na začetku šolskega leta ravnatelj izmed učiteljev šole za obdobje od 1. novembra do 31. oktobra naslednjega šolskega leta.

Sestavo šolske maturitetne komisije objavi šola najkasneje do konca oktobra tekočega šolskega leta.

V šolsko maturitetno komisijo ne sme biti imenovana oseba, ki je s katerimkoli kandidatom, ki opravlja poklicno maturo na tej šoli, v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vključno drugega kolena, v svaštvu do vključno drugega kolena, ali je njegov posvojitelj ali posvojenec ali če je s kandidatom v zakonski zvezi ali z njim živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti. Pred imenovanjem predlagani člani podpišejo izjavo o sorodstvenem ali podobnem razmerju s kandidati, ki opravljajo poklicno maturo na tej šoli.

Ne glede na prejšnji odstavek lahko ravnatelj oziroma tajnik sodeluje v šolski maturitetni komisiji in opravlja naloge, ki niso povezane z izpitno tajnostjo.

12. člen

(naloge šolske maturitetne komisije)

Šolska maturitetna komisija:

-

vodi pripravo in izvedbo poklicne mature in predmaturitetnega preizkusa,

-

sodeluje z Državnim izpitnim centrom in Državno komisijo,

-

določi navodila za uporabo šifer,

-

imenuje šolske izpitne komisije,

-

imenuje zunanjega člana šolske izpitne komisije za četrti predmet iz vrst delodajalcev,

-

daje navodila šolskim izpitnim komisijam in usklajuje njihovo delo,

-

v skladu s predmetnim izpitnim katalogom potrdi obliko in način opravljanja izpita za četrti predmet,

-

določi seznam tem za izdelke oziroma storitve,

-

ugotavlja izpolnjevanje pogojev za opravljanje poklicne mature,

-

obvešča Državni izpitni center o spremembi prijave kandidata, upravičenosti razlogov za kasnejšo prijavo, nepravočasni odjavi in neudeležbi na izpitu,

-

lahko v skladu s koledarjem poklicne mature dovoli kandidatu, ki se iz upravičenih razlogov ni udeležil ustnega izpita ali zagovora, opravljanje tega dela izpita še v istem izpitnem roku,

-

kandidatu potrdi predlog teme in določi mentorja ter rok za dokončanje praktičnega dela izpita,

-

določi obdobje za pripravljalna dela za izvedbo izdelka oziroma storitve,

-

predlaga in organizira izpite za kandidate s posebnimi potrebami,

-

za posamezni izpitni rok določi izpitne komplete za pisni izpit iz drugega predmeta oziroma se seznani z izborom izpitnega kompleta, če ga šole pripravljajo skupno,

-

izmed strokovnih delavcev določi nadzorne učitelje pri pisnem izpitu,

-

za pisni izpit določi razporeditev kandidatov v skupine in sedežni red v izpitnih prostorih,

-

določi prvega ocenjevalca za pisni izpit,

-

določi in objavi dan in uro opravljanja ustnih izpitov oziroma zagovorov,

-

za ustne izpite oziroma zagovore določi razpored kandidatov in šolskih izpitnih komisij po izpitnih prostorih,

-

na predlog strokovnih aktivov šole določi merila za pretvorbo točk v ocene za drugi in četrti predmet,

-

potrjuje ocene za posamezne predmete in ugotavlja splošni uspeh kandidatov,

-

odloča o ukrepih zaradi storjenih kršitev pri izpitu,

-

obravnava sume prepisovanja,

-

odloča o pritožbah in ugovorih kandidatov v skladu s pristojnostmi,

-

slovesno razglasi rezultate poklicne mature,

-

za čas opravljanja poklicne mature določi izpitni in maturitetni hišni red,

-

sprejme poročilo o izvedbi poklicne mature na šoli,

-

opravlja druge naloge, določene s tem pravilnikom, drugimi predpisi, navodili Državne komisije in Državnega izpitnega centra.

13. člen

(naloge predsednika šolske maturitetne komisije)

Predsednik šolske maturitetne komisije:

-

vodi seje šolske maturitetne komisije,

-

zagotavlja izvedbo poklicne mature na šoli v skladu z zakonom, tem pravilnikom in drugimi maturitetnimi pravili,

-

zagotavlja upoštevanje pravil o varovanju izpitne tajnosti,

-

predlaga Državnemu izpitnemu centru druge ocenjevalce za splošno izobraževalne predmete,

-

sprejema in izroča gradivo za izpit oziroma za to pooblasti drugo osebo,

-

med izvajanjem poklicne mature prilagodi organizacijo drugega dela na šoli,

-

zagotavlja pravilnost vodenja dokumentacije in evidenc,

-

zagotavlja sodelovanje in pravočasno oddajo ustreznega gradiva Državnemu izpitnemu centru in Državni komisiji,

-

podeljuje spričevala in obvestila o uspehu pri poklicni maturi,

-

analizira letno poročilo o izvedbi poklicne mature in predlaga izboljšave,

-

zagotavlja varstvo pravic kandidatov,

-

organizira in zagotavlja notranji nadzor nad izvajanjem določb zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi,

-

pri pripravi in izvedbi izpita iz predmeta splošne mature oziroma izpita iz četrtega predmeta sodeluje z drugimi šolami in delodajalci,

-

opravlja druge naloge, določene s tem pravilnikom in drugimi predpisi, navodili Državne komisije in Državnega izpitnega centra.

14. člen

(naloge tajnika šolske maturitetne komisije)

Tajnik šolske maturitetne komisije:

-

zagotavlja varovanje izpitne tajnosti,

-

seznanja člane šolske maturitetne komisije, šolskih izpitnih komisij in nadzorne učitelje s pravili za izvedbo poklicne mature,

-

opravlja administrativno-organizacijske naloge za šolsko maturitetno komisijo,

-

organizira izvedbo predmaturitetnega preizkusa,

-

sprejema in izroča gradivo za izpit po pooblastilu predsednika šolske maturitetne komisije,

-

skrbi, da so kandidati z objavo na javnem mestu oziroma ustno seznanjeni z načinom ter pravili opravljanja poklicne mature, zlasti:

a)

s koledarjem poklicne mature,

b)

z navodili za uporabo šifer,

c)

s trajanjem posameznih delov izpita,

d)

s posebnostmi opravljanja četrtega predmeta,

e)

z dovoljenimi gradivi in pripomočki pri izpitu,

f)

z načini ocenjevanja,

g)

z varstvom pravic kandidatov,

h)

z drugimi obvestili v zvezi z izvajanjem poklicne mature,

-

vodi seznam predprijav in prijav kandidatov,

-

vodi seznam kandidatov za opravljanje posameznega izpita splošne mature in jim svetuje,

-

zbere in pripravi seznam tem in mentorjev za četrti predmet,

-

v skladu z navodili pripravi pogoje za izvedbo praktičnega dela izpita,

-

pripravi predlog časovne razporeditve opravljanja izpitov,

-

pripravi predlog razporeditve kandidatov po prostorih in sedežni red pri pisnem izpitu,

-

pripravi predlog razporeditve nadzornih učiteljev in šolskih izpitnih komisij,

-

pripravi predlog razporeditve kandidatov po prostorih za ustni izpit,

-

skrbi za ustrezno pripravo izpitnih prostorov,

-

določi šifre kandidatov,

-

posreduje izpitna in druga gradiva nadzornim učiteljem, mentorjem in šolskim izpitnim komisijam,

-

za šolsko maturitetno komisijo pripravlja predloge ocen kandidatov za drugi in četrti predmet,

-

vodi seznam ocenjevalcev na šoli,

-

kandidatu zagotavlja potrebne informacije o poklicni maturi,

-

po potrebi sodeluje z drugimi šolami pri izvedbi izpitov,

-

organizira slovesno podelitev spričeval,

-

opravlja druge naloge, določene s tem pravilnikom, drugimi predpisi, navodili Državne komisije in Državnega izpitnega centra.

15. člen

(imenovanje in sestava šolske izpitne komisije)

Šolsko izpitno komisijo imenuje šolska maturitetna komisija za obdobje spomladanskega, jesenskega in zimskega izpitnega roka poklicne mature. V šolsko izpitno komisijo ne sme biti imenovana oseba, ki je s katerim koli kandidatom v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vključno drugega kolena, v svaštvu do vključno drugega kolena, ali je njegov posvojitelj ali posvojenec ali če je s kandidatom v zakonski zvezi ali z njim živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti. Pred imenovanjem predlagani člani podpišejo izjavo o sorodstvenem ali podobnem razmerju s kandidati, ki opravljajo poklicno maturo na tej šoli.

Za izvedbo izpitov istega predmeta se lahko imenuje več šolskih izpitnih komisij.

Šolsko izpitno komisijo za ustni izpit sestavljajo učitelji: predsednik, izpraševalec in član.

V šolski izpitni komisiji sta najmanj dva učitelja, ki lahko poučujeta ta predmet.

V šolsko izpitno komisijo za četrti predmet je lahko imenovan tudi zunanji član, ki mora imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri, vsaj pet let delovnih izkušenj ter izpolnjevati druge pogoje, ki jih določi Državna komisija.

16. člen

(naloge šolske izpitne komisije)

Šolska izpitna komisija opravlja naslednje naloge:

-

izvede izpit in oceni uspeh kandidata,

-

skrbi za pravilno izvedbo izpita,

-

opravlja druge naloge v skladu z navodili maturitetnih organov.

Mentor sodeluje pri delu šolske izpitne komisije tako, da pripravi strokovno mnenje, ki predstavlja podlago za oceno. Sodeluje tudi pri obravnavi strokovnih vprašanj in oblikovanju ugotovitev in predlogov, ki jih šolska izpitna komisija posreduje šolski maturitetni komisiji.

Šolska izpitna komisija lahko odloča tudi, če zunanji član ni prisoten.

17. člen

(naloge predsednika šolske izpitne komisije)

Predsednik šolske izpitne komisije:

-

prevzame gradivo za izvedbo ustnega izpita oziroma zagovora,

-

preveri, ali je izpitni prostor pred začetkom izpita ustrezno pripravljen,

-

daje kandidatom navodila o poteku ustnega izpita oziroma zagovora,

Pravilnik o poklicni maturi

Časovnica