TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama obdolženega A.A. in njegovih zagovornikov se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se

iz razloga po 4. točki 357. člena ZKP

zavrne obtožba,

da je spravil pristojni organ v zmoto in s tem dosegel, da je ta v javni listini potrdil karkoli lažnega, kar naj bi bilo dokaz v pravnem prometu, s tem, da je na spodaj navedeni upravni enoti ob podaji vloge za izdajo, podaljšanje veljavnosti ali zamenjavo vozniškega dovoljenja predložil spodaj navedeno potrdilo izpitnega centra upravne enote, da je opravil vozniški izpit za voznika, čeprav izpita ni opravljal in je tako vedel, da je vsebina potrdila lažna, s tem pa je spravil uslužbenca upravne enote v zmoto, da je opravil izpit in s tem dosegel, da mu je na podlagi potrdila izdal vozniško dovoljenje, ki je javna listina na podlagi takrat veljavnega 146. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/2004 in naslednji; ZVCP-1), in sicer je:

dne 6. 4. 2009 na Upravni enoti Ljubljana predložil potrdilo Izpitnega centra Upravne enote Ljubljana o opravljenem vozniškem izpitu za voznika kategorije „B“, št. registra ... z dne 3. 4. 2009, s tem pa je spravil uslužbenca upravne enote v zmoto in s tem dosegel, da mu je izdal vozniško dovoljenje, serijske številke ... z dne 6. 4. 2009,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje overovitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1.

II. Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovih zagovornikov, proračun.

Dejstvo, da je zakonodajalec v drugem odstavku 91. člena KZ-1 uredil rok za novo sojenje po razveljaviti pravnomočne sodbe v postopku za izredno pravno sredstvo, ne pomeni, da se tretji in četrti odstavek 91. člena KZ-1 nanašata le na drugi odstavek istega člena. Slednja dva odstavka sta uporabna tako pri dveletnem roku za novo sojenje, kot pri rokih za zastaranje kazenskega pregona iz 90. člena KZ-1.

Bolezen je lahko razlog za nedosegljivost obdolženca za državne organe in razlog za pretrganje zastaranja.

Odločba ZZZS o začasni nezmožnosti za delo ne pomeni že avtomatično, da je obdolženec nesposoben biti prisoten in aktivno sodelovati v kazenskem postopku. V tako kompleksnem primeru sodišče prve stopnje ni razpolagalo z zadostnim medicinskim znanjem, da bi lahko sámo zanesljivo ocenilo, da obdolženec ni sposoben sodelovanja v postopku. Ker je sodišče s pomočjo izvedenstva zanesljivo ugotovilo, da je obdolženec z omejitvami sposoben sodelovati v postopku le od izdelave izvedenskega mnenja dalje, ne pa tudi za nazaj, obstaja resen dvom v pravilnost presoje sodišča prve stopnje, da obdolženec v obdobju od 11. 10. 2018 do 29. 4. 2019, ko je sodišče pridobilo izvedensko mnenje, niti z omejitvami (lahko tudi večjimi kot izhajajo iz izvedenega menja) ni bil sposoben sodelovanja. Posledično obstaja tudi dvom, ali je bilo zastaranje kazenskega pregona sploh pretrgano.