TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

- v I. točki izreka spremeni tako, da se prisojeni znesek odškodnine za nepremoženjsko škodo zniža na 2.600,00 EUR (prej 4.375,00 EUR) in se tožbeni zahtevek za razliko zavrne,

- v II. točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki zakonske zamudne obresti od zneska 1.200,00 EUR za čas od 18. 10. 2013 dalje do plačila,

- ter v stroškovnem delu (V. točka izreka) spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki, zniža na 1.058,10 EUR (prej 1.172,08 EUR).

II. Sicer se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 121,80 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

V primerih, ko strah ne izzveni, se gledano z vidika odškodninskega prava, manifestira na področju življenjske aktivnosti kot njena omejitev, ki povzroča duševne bolečine. Enako velja tudi za posttravmatsko stresno motnjo (tj. čustveno travmo, ki poleg tistih čustev, ki jih označujemo za strah, zajema tudi tista, ki jih opisujemo z izrazi stres, stiska, stresna motnja ipd.). Če se posttravmatska stresna motnja ne ozdravi in zaradi različnih vzrokov preide v bolezen v obliki trajne (ali dalj časa trajajoče, začasne) popoškodbene stresne motnje, s tem preide v tiste posledice poškodbe, ki jih pravni red označuje kot duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Ker je izvedenec ugotovil, da je strah za izid zdravljenja pri tožniku trajal do prehoda v posttravmatsko stresno motnjo, ki je bila izražena od 26. 8. 2010 dalje, bi moralo sodišče prve stopnje kot podlago za odškodnino iz naslova strahu upoštevati le do takrat minuli sekundarni strah; posledice v okviru posttravmatske stresne motnje pa ovrednotiti (le) v okviru (začasnega) zmanjšanja življenjske aktivnosti, saj pri posttravmatski stresni motnji ne gre za strah za izid zdravljenja v ožjem pomenu besede.

Tožnik je upravičen do zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine za premoženjsko škodo od dneva vložitve odškodninskega zahtevka toženi stranki in ne že od dneva nastanka škode.