TFL Vsebine / Revija Odvetnik

Prispevek obravnava pojem neprištevnosti v kazenskem in civilnem pravu. V njem so na kratko predstavljene temeljne kategorije psihiatrije in klinične psihologije, duševne motnje pa so razvrščene v dve skupini: motnje, ki so lahko podlaga za neprištevnost, in motnje, ki ne morejo biti podlaga za neprištevnost. Avtor opozarja, da obstoj duševne motnje še ne pomeni neprištevnosti, saj mora med duševno motnjo in spornim ravnanjem (kaznivim dejanjem ali civilnim deliktom) obstajati relevantna vzročna zveza. V prispevku postavi ločnice med vlogo izvedenca in vlogo sodišča pri ugotavljanju neprištevnosti: izvedenec je tisti, ki ugotavlja morebiten obstoj duševne motnje, v izključni pristojnosti sodišča pa je ocena o (ne)prištevnosti storilca kaznivega dejanja ali civilnega delikta.

Insanity between law and psychopathology