Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance |...

1081. Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance

Na podlagi 4. člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92 in 7/93) izdaja Vlada Republike Slovenije

UREDBO
o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

S to metodologijo se predpisuje način vrednotenja posameznih postavk v otvoritveni bilanci stanja iz 4. člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (v nadaljnjem besedilu zakon) na dan 1. 1. 1993.

S to metodologijo se ugotovi višina družbenega kapitala, ki je osnova za izdajo delnic v smislu zakona.

2. člen

Otvoritveno bilanco stanja izdela podjetje samostojno, razen vrednotenja stavbnih zemljišč in gradbenih objektov, ki ga opravijo s strani Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljnjem besedilu agencija) pooblaščeni cenilci. V otvoritveno bilanco stanja iz prejšnjega odstavka vključi podjetje tudi rezultate morebitne ocenitve pooblaščenih ocenjevalcev v skladu s tretjim odstavkom četrtega člena zakona.

3. člen

Otvoritvena bilanca stanja, ki je sestavni del te metodologije se v skladu s to metodologijo izdela takole:

1.

posamezne postavke sredstev in obveznosti do virov sredstev iz bilance stanja podjetja, sestavljene v skladu z zakonom o računovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 12/89, 35/89, 3/90, 42/90, 61/90 in SRS, 42/90) na dan 31. 12. 1992, se popravijo v skladu s 4., 5. in 6. členom te metodologije;

2.

postavke sredstev in obveznosti do virov sredstev iz bilance stanja iz prejšnje točke se ovrednotijo na način, predpisan v členih 7 do 50 te metodologije.

4. člen

Pred izdelavo otvoritvene bilance stanja izloči podjetje iz svojih sredstev:

-

kmetijska zemljišča, gozdove in nezazidana stavbna zemljišča, za katera ni veljavnega prostorsko izvedbenega načrta, v skladu s 5. členom zakona in 14. členom zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list Republike Slovenije, št. 10/93);

-

stvari, ki jih je potrebno popisati in izločiti iz lastninskega preoblikovanja in predstavljajo zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev v skladu s predpisi o denacionalizaciji, zadrugah ter drugimi predpisi na podlagi začasne odredbe o zavarovanju zahtevka v procesih lastninskega preoblikovanja (12. člen zakona);

-

nepremičnine turističnih podjetij, ki opravljajo turistično dejavnost in ki se nahajajo na območju Triglavskega narodnega parka;

-

knjigovodsko izkazano izgubo po stanju na dan 31. 12. 1992;

-

razvrednotene dolgoročne finančne naložbe, ki predstavljajo brezobrestno združevanje sredstev preko bivših SIS materialne proizvodnje.

Izločena sredstva iz prvih treh alinej prejšnjega odstavka tega člena zmanjšujejo v višini knjigovodske vrednosti družbeni kapital oziroma ustrezne obveznosti, ki se nanašajo na ta sredstva, po stanju na dan 31. 12. 1992.

Izločena sredstva iz zadnjih dveh alinej prejšnjega odstavka tega člena zmanjšujejo v višini knjigovodske vrednosti trajni kapital oziroma ustrezne obveznosti, ki se nanašajo na ta sredstva, po stanju na dan 31. 12. 1992.

5. člen

Pred izdelavo otvoritvene bilance stanja izloči podjetje iz nominiranega kapitala vse postavke, ki ne predstavljajo kapitala, in jih izkaže kot dolgoročne obveznosti. To so:

-

pogodbena vlaganja,

-

vplačila za nakup deležev ali delnic v družbenih podjetjih (p. o.),

-

vplačila za nakup deležev v družbah z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), ki še niso vpisana v sodni register,

-

vplačila za nakup delnic v delniških družbah, ki niso bila izvršena v skladu z veljavno sprejetimi sklepi o povečanju kapitala pristojnega organa upravljanja oziroma v primeru javne prodaje delnic z odločbami Komisije za vrednostne papirje.

Hkrati z izločitvijo postavk iz prejšnjega odstavka poveča podjetje trajni kapital za znesek dolgoročnih finančnih naložb, ki predstavljajo preteklo obveznost za črpanje brezobrestno združenih sredstev preko bivših SIS materialne proizvodnje.

Spremembe iz prejšnjih odstavkov tega člena se opravijo v višini knjižne vrednosti posameznih postavk na dan 31. 12. 1992.

V kapitalskih družbah, preoblikovanih v skladu s tretjim odstavkom 47. člena zakona, se posameznim soinvestitorjem prizna solastništvo družbe v sorazmernem deležu njihovega vložka.

6. člen

Po opravljenih popravkih sredstev in kapitala v skladu s 4. in 5. členom te metodologije ugotovi podjetje znesek osnovnega kapitala.

Osnovni kapital podjetja je osnova, v breme oziroma v dobro katere izkaže podjetje učinke vrednotenja posameznih postavk bilance stanja po določilih te metodologije

Osnovni kapital podjetja je seštevek vseh vrst nominiranega in nenominiranega kapitala podjetja in lastnih virov (skladov) neposlovnih sredstev podjetja na dan 31. 12. 1992.

Družbeni kapital je tisti delež v osnovnem kapitalu, ki nima znanega lastnika.

II. VREDNOTENJE SREDSTEV

7. člen

Nematerialne naložbe

V okviru nematerialnih naložb (oznaka za AOP 001 v otvoritveni bilanci stanja) ovrednotijo podjetja po knjigovodski vrednosti na dan 31. 12. 1992:

1)

stroške razvijanja, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

-

proizvod ali postopek je jasno določen, stroške, nastale v zvezi s tem proizvodom ali postopkom, pa je mogoče ločeno ugotoviti;

-

dokazana je tehnična izvedljivost proizvoda ali postopka;

-

poslovodstvo podjetja je jasno izrazilo svojo namero, da bo podjetje proizvod ali postopek izdelovalo in tržilo ali uporabljalo;

-

obstajajo jasni znaki za to, da je na voljo trg za bodoči proizvod ali postopek, ali da je uporaben v podjetju samem, če naj bi ga namesto prodaje na trgu uporabljali sami;

-

na voljo je dovolj dejavnikov, oziroma je mogoče utemeljeno pričakovati, da bodo na voljo za dokončanje projekta in trženje proizvoda ali postopka;

-

znesek neodpisane vrednosti ni večji kot ga bo mogoče pokriti z ustreznimi bodočimi prihodki.

2)

nabavno vrednost patentov in licenc, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

-

upravičeno je mogoče pričakovati večletne koristne učinke iz naslova uporabe teh pravic;

-

zneski za pridobitev teh pravic so plačani enkratno za večletno obdobje;

-

zneski, povezani s pridobitvijo teh pravic, so razmeroma visoki in jih ob njihovem nastanku ni mogoče ali ni smiselno obravnavati kot odhodke;

-

znesek neodpisane vrednosti ni večji, kot ga bo mogoče pokriti z ustreznimi bodočimi prihodki.

Nematerialne naložbe, ki niso zajete v točkah 1 in 2 prejšnjega odstavka, bremenijo osnovni kapital.

8. člen

Materialne naložbe

V okviru materialnih naložb (oznaka za AOP 007) ovrednotijo podjetja:

-

stavbna zemljišča v skladu z 10. in 11. členom te metodologije,

-

zgradbe v skladu z 12. – 17. členom te metodologije,

-

proizvajalno in drugo opremo v skladu z 18. – 23. členom te metodologije,

-

dokončane materialne naložbe v pripravi v skladu z 24. členom te metodologije,

-

večletne nasade in osnovno čredo v skladu z 25. členom te metodologije,

-

ostale materialne naložbe v skladu s 26. členom te metodologije.

a) Stavbna zemljišča in gradbeni objekti

9. člen

Vrednotenje nepremičnin (stavbna zemljišča, gradbeni objekti) opravi s strani agencije pooblaščeni cenilec.

Poročilo o opravljeni cenitvi nepremičnin vsebuje vse podatke, ki so pomembni za ocenitev in ureditev lastniško – pravnih zadev.

Poročilo iz prejšnjega odstavka je sestavni del otvoritvene bilance stanja, njegove obvezne sestavine pa so navedene v prilogi 2, ki je sestavni del te metodologije.

10. člen

Vrednost stavbnega zemljišča je enaka zmnožku površine in ocenjene cene zemljišča, pri čemer se površina in lastništvo oziroma pravica uporabe izkazuje z zemljiškoknjižnim izpiskom ali ustrezno pravno podlago. Površina je izražena v kvadratnih metrih, osnovna cena pa je odvisna od razporeditve zemljišča v cone in je opredeljena v tabeli 1.

Tabela 1

Osnovna cena zemljišča po conah
 
-----------------------------------------------------
Cone                      A       B      C        D
-----------------------------------------------------
Cena m2 v SIT          16.200   9.600  3.600    4.800
-----------------------------------------------------

Za cono A je značilna največja gostota zazidave, števila trgovin, storitvenih dejavnosti, pisarn, hotelov, gostinskih in drugih objektov. Cona A je opredeljena samo v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kranju.

Cona B zajema visokofrekventna in gosto zazidana področja ob glavnih vpadnicah v navedena mesta. V cono B spadajo tudi ožja mestna jedra občinskih središč in obmorski, planinski in zdraviliški turistični kraji.

V cono C spadajo zemljišča, ki niso uvrščena v cone A, B in D.

V cono D spadajo poslovno-industrijske cone.

Za vsa mesta, v katerih število prebivalcev presega 30.000, je izdelana pregledna karta, ki natančno opredeljuje razporeditev zemljišča v cone in je sestavni del te metodologije. (Priloga 3).

11. člen

Osnovna cena zemljišča lahko odstopa ob upoštevanju naslednjih elementov:

-

izkoriščenost zemljišča,

-

velikost in oblika zemljišča,

-

geomehanske lastnosti zemljišča,

-

lokacijski vplivi,

-

opremljenost s komunalnimi napravami,

-

drugi elementi.

Cenilec posebej pojasni vpliv posamičnega elementa na odstopanje od osnovne cene v coni (ocenjena cena). Ocenjena cena kvadratnega metra zemljišča se v okviru posamezne cone lahko giblje v intervalu cen, ki je prikazan v tabeli 2.

Tabela 2

Interval osnovnih cen po conah
 
+--------------------+---------+---------+---------+-------+
|Cone                |    A    |    B    |    C    |   D   |
+--------------------+---------+---------+---------+-------+
|Interval osn.       |  13.200 |  6.000  |  1.800  | 2.400 |
+--------------------+---------+---------+---------+-------+
|cen zem. v coni     |    do   |    do   |    do   |   do  |
|(v SIT)             |  19.200 |  13.200 |  6.000  | 6.000 |
+--------------------+---------+---------+---------+-------+

Nezazidano stavbno zemljišče, ki je po urbanističnem načrtu predvideno za zazidavo, se lahko oceni največ do 40% ocenjene cene za pozidano stavbno zemljišče.

12. člen

Nabavna in neodpisana vrednost gradbenih objektov se ugotavljata za vse vrste objektov (visoke gradnje, nizke gradnje, prometni in specialni objekti).

Nabavno vrednost gradbenih objektov predstavljajo nadomestni reprodukcijski stroški, in sicer: stroški gradnje po tekočih cenah za natančen duplikat, z istimi materiali, standardi, ureditvijo in kvaliteto izdelave ter stroški tehnične dokumentacije, priključkov od sekundarnega omrežja v objekte in ostalimi investitorskimi stroški.

13. člen

Pri ocenjevanju nabavne vrednosti gradbenih objektov se uporablja metoda primerjalnih enot, ki temelji na stroških kvadratnega metra neto površine (v skladu z JUS U. C2. 100) celotnega tipičnega objekta (Tabela 3). Tehnični opis tipičnih objektov je podan v prilogi 4, ki je sestavni del te metodologije.

Tabela 3

               Reprodukcijski stroški tipičnih objektov
 
-------------------------------------------------------------------------
Vrsta                                   Reprodukcijski strošek na m2 neto
                                                površino v SIT
-------------------------------------------------------------------------
Poslovne zgradbe                                   102.000
Stanovanjske zgradbe                                84.000(*2)
Bivalni objekti                                     93.000
Trgovski in gostinski objekti 90.000
Proizvodne hale                                     60.000
Skladiščne hale                                     36.000
Hoteli in moteli                                   144.000
Silosi                                              84.000(*3)
Lope (delavnice)                                    24.000
-------------------------------------------------------------------------
 
(*1) Strošek za m2 neto etažne površine.
(*2) Strošek za m2 neto koristne stanovanjske površine.
(*3) Strošek za m3 prostornine silosa.

14. člen

Na podlagi stroškov celotnega objekta določi cenilec ustrezen popravek za razlike med tipičnim in ocenjevanim objektom. Popravek za razlike upošteva različnost v:

-

konstruktivni izvedbi,

-

končni obdelavi,

-

opremljenosti z instalacijami,

-

odstopanju od standardnih višin in druge razlike v tehnični izvedbi.

Če ocenjevani objekt ni zajet s tabelo tipičnih objektov, cenilec analitično ugotovi nabavno vrednost.

15. člen

Stopnjo odpisanosti določi cenilec z uporabo linearne metode na osnovi ekonomske življenjske dobe za tipične objekte in dejanske starosti objekta.

Ekonomska življenjska doba je doba, v kateri objekt ob normalnem vzdrževanju še prinaša donos, in je določena v tabeli 4.

Tabela 4

Pregled ekonomskih življenjskih dob za tipične objekte

Pregled ekonomskih življenjskih dob za tipične
                     Objekte
 
+---------------------------+------------------+
|Vrsta                      |    Ekonomska     |
|                           | življenjska doba |
+---------------------------+------------------+
|Poslovne zgradbe           |        60        |
+---------------------------+------------------+
|Stanovanjske zgradbe       |        70        |
+---------------------------+------------------+
|Bivalni objekti            |        50        |
+---------------------------+------------------+
|Trgovski in gostinski      |        45        |
|objekti                    |                  |
+---------------------------+------------------+
|Proizvodne hale            |        45        |
+---------------------------+------------------+
|Skladiščne hale            |        45        |
+---------------------------+------------------+
|Hoteli in moteli           |        55        |
+---------------------------+------------------+
|Silosi                     |        45        |
+---------------------------+------------------+
|Lope (delavnice)           |        30        |
+---------------------------+------------------+

Če ocenjevani objekt ni zajet s tabelo tipičnih objektov, cenilec posebej ugotovi ekonomsko življenjsko dobo.

Cenilec opredeli dejansko starost, ki je lahko različna od kronološke starosti. Pri opredelitvi dejanske starosti je pomembno vzdrževanje objekta ter popravila oziroma zamenjave elementov zgradbe kot so: okna, vrata, tlaki, strešna kritina, obnova fasade ipd. Zaradi teh izboljšav je lahko dejanska starost manjša od kronološke in narobe. V poročilu morajo biti navedeni vzroki določitve dejanske starosti.

Razlika med ekonomsko življenjsko dobo in dejansko življenjsko dobo objekta je preostanek življenjske dobe objekta.