TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Predmeti so bili zaseženi na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika za hišno preiskavo stanovanja in drugih prostorov, ki jih uporablja tožnik. Odločitev glede njihove vrnitve je odvisna od ugotovitve, ali gre za elektronske naprave, katerih preiskava se lahko opravi na podlagi in ob pogojih iz 219. a člena ZKP, ali je podatke na njih mogoče kopirati (od česar je odvisno, za koliko časa je takšno napravo dovoljeno hraniti), zlasti pa tudi od ugotovitve, ali je bila zasežena naprava uporabljena za izvršitev kaznivega dejanja oziroma ali je sama dokaz v kazenskem postopku (sedmi odstavek 223. a člena ZKP). Te odločitve pa lahko sprejmejo le pristojni organi v okviru (pred)kazenskega postopka. Šele potem bo mogoče ugotoviti, ali je tožena stranka ravnala (ne)zakonito in kršila ustavne pravice, ko tožniku ni vrnila (njegovih) zaseženih predmetov (ter mu morda povzročila škodo).

Tožnik torej ima oziroma bo imel za varstvo svojih pravic na voljo drugo sodno varstvo (v kazenskem in/ali civilnem postopku pred sodiščem splošne pristojnosti), ki je učinkovito. Ni namreč treba, da je prizadeti osebi pred pristojnim sodiščem zagotovljeno uveljavljanje enakih zahtevkov, kot jih lahko uveljavi v upravnem sporu zaradi varstva človekovih pravic. Zadošča, da lahko v okviru pravnega sredstva ali drugega zahtevka zatrjuje in uveljavlja tudi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin (tako US RS v odločbi Up-360/09 in sklepu Up-2962/08).