TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Pravna prednica tožnikov je postala imetnica pravice uporabe na obravnavani nepremičnini. Po tedanjih predpisih je bil mogoč prenos pravice uporabe na družbenem premoženju že z odločbo, s katero je pristojni organ stavbno zemljišče, ki je bilo družbena lastnina, dal v uporabo posamezniku z namenom izgradnje gradbenega objekta.

V skladu s 43. in 46. členom ZPZS je bil mogoč prenos določenega družbenega premoženja z odločbo, s katero je dal organ stavbno zemljišče, ki je družbena lastnina, v trajno uporabo z namenom izgradnje gradbenega objekta in na način, da se to zemljišče uporablja za potrebe tega objekta. Tako izvršen prenos pravice uporabe na družbeni lastnini je zadoščal in za prenos ni bilo treba skleniti pogodbe in izrecnega zapisa prenosa pravice, ampak je do prenosa pravice prišlo že s samo odločbo pristojnega organa o dodelitvi zemljišča za gradnjo in prevzemom zgrajenega objekta v uporabo.

Za oceno, če je pravna prednica tožnikov pridobila pravico uporabe, je pomembno, da je gradila z dovoljenjem pravne prednice tožene stranke, ki ji je v ta namen dala v uporabo zemljišče za gradnjo hiše in za uporabo ter za to potrebna (upravna) dovoljenja. Pravna prednica tožnikov je gradnjo tudi izvedla. Odločba o podelitvi zemljišča za gradnjo in gradbeno dovoljenje vsebujeta pravico graditi, ta pa pravico trajne uporabe zemljišča, na katerem je zgrajen objekt.

V obravnavnem primeru se uveljavlja priposestovanje (le) na delu nepremičnine. Tožnika sta od nakupa dalje (tudi) sporni, sorazmerno majhni del zemljišča, za katerega sta bila prepričana, da pripada kupljeni parceli oziroma predstavlja njen sestavni del, uživala. Zato sta bila lahko upravičeno prepričana, da sta postala lastnika spornega, mejnega dela zemljišča. Pri zunajknjižnem priposestvovanju je pravno pomembno, da gre za priposestvovanje majhnega dela zemljišča ob meji dveh sosednjih zemljišč, in ne za priposestovanje celotne samostojne parcele.