Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih...

2037. Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju

Na podlagi šestega odstavka 92. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21 in 207/21) minister za izobraževanje, znanost in šport izdaja

P R A V I L N I K
o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik v povezavi z izobraževalnimi programi in prilagojenimi izobraževalnimi programi poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki jih je sprejel minister, določa izobrazbo, ki jo morajo imeti učitelji in drugi strokovni delavci v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja ter poklicnega tečaja.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

1.

višješolski študijski program – študijski program za pridobitev višje izobrazbe, sprejet pred 1. januarjem 1994, po katerem se v skladu s 15. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 94/06; v nadaljevanju: ZViS-E) pridobi raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom prve stopnje,

2.

visokošolski strokovni študijski program – študijski program, sprejet pred 11. junijem 2004, po katerem se v skladu s 15. členom ZViS-E pridobi raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom prve stopnje,

3.

univerzitetni študijski program – študijski program, sprejet pred 11. junijem 2004, po katerem se v skladu s 15. členom ZViS-E pridobi raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom druge stopnje,

4.

visokošolski strokovni študijski program prve stopnje – študijski program prve stopnje v skladu s 33. členom Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE in 57/21 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZViS),

5.

univerzitetni študijski program prve stopnje – študijski program prve stopnje v skladu s 33. členom ZViS),

6.

magistrski študijski program druge stopnje – študijski program druge stopnje v skladu s 33. členom ZViS,

7.

enoviti magistrski študijski program druge stopnje – študijski program druge stopnje v skladu s 33. členom ZViS.

3. člen

(izobrazba)

(1)

V tem pravilniku izobrazba pomeni študijski program za pridobitev izobrazbe, po katerem se pridobi strokovni naslov v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 61/06, 87/11 – ZVPI in 55/17), pri posameznih strokovnih delavcih pa tudi študijski program za izpopolnjevanje v skladu s 33.a členom ZViS.

(2)

Za posamezne strokovne delavce izobrazba pomeni končan javnoveljavni višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja ali javnoveljavni izobraževalni program.

4. člen

(posebnosti študijskih programov)

Če v tem pravilniku ni navedeno, ali je ustrezen enopredmetni ali dvopredmetni študijski program, se šteje, da je ustrezen tako enopredmetni kot dvopredmetni študijski program.

II. UČITELJI

5. člen

(učitelj slovenščine)

Učitelj slovenščine v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program slovenskega jezika, slovenskega jezika s književnostjo ali slovenistika ali

-

magistrski študijski program druge stopnje slovenski jezik in književnost ali slovenistika.

6. člen

(učitelj italijanščine)

Učitelj italijanščine v izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program italijanskega jezika ali

-

magistrski študijski program druge stopnje italijanščina, italijanski jezik in književnost ali italijanistika.

7. člen

(učitelj madžarščine)

Učitelj madžarščine v izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program iz madžarskega jezika s književnostjo ali

-

magistrski študijski program druge stopnje madžarski jezik s književnostjo.

8. člen

(učitelj angleščine)

Učitelj angleščine v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program angleškega jezika ali angleškega jezika s književnostjo ali

-

magistrski študijski program druge stopnje poučevanje angleščine ali anglistika.

9. člen

(učitelj nemščine)

Učitelj nemščine v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program nemškega jezika ali nemškega jezika s književnostjo ali

-

magistrski študijski program druge stopnje nemščina, nemcistika, germanistika, nemščina kot tuj jezik ali medkulturna germanistika.

10. člen

(učitelj francoščine)

Učitelj francoščine v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program francoskega jezika ali

-

magistrski študijski program druge stopnje francoščina, francistične študije ali francistične in romanistične študije.

11. člen

(učitelj španščine)

Učitelj španščine v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program španskega jezika ali

-

magistrski študijski program druge stopnje španščina, španski jezik in književnost ali hispanistika.

12. člen

(učitelj matematike)

Učitelj matematike v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program matematike ali računalništva z matematiko,

-

magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – matematika), izobraževalna matematika, matematika ali matematične znanosti ali

-

enoviti magistrski študijski program druge stopnje pedagoška matematika ali predmetni učitelj (smer izobraževalna matematika).

13. člen

(učitelj umetnosti)

(1)

Učitelj umetnosti, vsebinski sklop glasba, v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program iz glasbene pedagogike ali kompozicije in glasbene teorije ali

-

magistrski študijski program druge stopnje glasbena pedagogika, glasbeno-teoretska pedagogika (smer kompozicija in glasbena teorija) ali glasbena umetnost (smer kompozicija in glasbena teorija).

(2)

Učitelj umetnosti, vsebinski sklop likovno snovanje, v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva ali oblikovanja ali

-

magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer likovna pedagogika), slikarstvo ali kiparstvo.

(3)

Učitelj umetnosti, vsebinski sklop umetnostna zgodovina, v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program umetnostne zgodovine ali

-

magistrski študijski program druge stopnje umetnostna zgodovina.

14. člen

(učitelj družboslovja)

Učitelj družboslovja v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program geografije, zgodovine ali sociologije ali

-

magistrski študijski program druge stopnje geografija, zgodovina, sociologija, sociologija – sociologija vsakdanjega življenja, sociologija – upravljanje človeških virov in znanja, sociologija – upravljanje organizacij, človeških virov in znanja ali sociologija – menedžment človeških virov, znanja in organizacij.

15. člen

(učitelj geografije)

Učitelj geografije v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:

-

univerzitetni študijski program geografije ali