na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
Sklep II Ips 37/96 - menjava in daritev nepremičnine - promet s pravico uporabe stavbnega zemljišča v družbeni lasti - ničnost - dopustnost predmeta obveznosti - poznej...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE
9.12.1997
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Sklep II Ips 37/96
INTERNA OZNAKA
VS03510
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
menjava in daritev nepremičnine - promet s pravico uporabe stavbnega zemljišča v družbeni lasti - ničnost - dopustnost predmeta obveznosti - poznejše prenehanje vzroka ničnosti - prepoved manjšega pomena kot pravni standard
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
IZREK
Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
JEDRO
107. člen ZOR, ki določa, da nična pogodba ne postane veljavna, tudi če prepoved ali kakšen drug vzrok ničnosti kasneje preneha, v drugem odstavku dovoljuje izjemo in sicer: kadar je bila prepoved manjšega pomena in je bila pogodba izvršena.
Sodišči prve in druge stopnje sta zmotno menili, da pogodba ni bila izvršena, ker ni bila vpisana v zemljiški knjigi. Vpis lastninske pravice ali pravice uporabe v javni knjigi je po določilu 33. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih pomemben za nastanek stvarnopravne pravice, obligacijsko razmerje med pogodbenimi strankami pa obstaja tudi brez tega.
Tudi pravni standard prepovedi manjšega pomena iz drugega odstavka 107. člena ZOR bo treba natančneje pojasniti. Po obstoječi sodni praksi se njegova vsebina ne nanaša samo na prepovedno pravno normo, temveč tudi na ravnanje tistega, ki prepoved prekrši (primerjaj pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča R Slovenije dne 18. in 19.6.1996, Pravna mnenja I/96, str.4).
Sodišči prve in druge stopnje sta zmotno menili, da pogodba ni bila izvršena, ker ni bila vpisana v zemljiški knjigi. Vpis lastninske pravice ali pravice uporabe v javni knjigi je po določilu 33. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih pomemben za nastanek stvarnopravne pravice, obligacijsko razmerje med pogodbenimi strankami pa obstaja tudi brez tega.
Tudi pravni standard prepovedi manjšega pomena iz drugega odstavka 107. člena ZOR bo treba natančneje pojasniti. Po obstoječi sodni praksi se njegova vsebina ne nanaša samo na prepovedno pravno normo, temveč tudi na ravnanje tistega, ki prepoved prekrši (primerjaj pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča R Slovenije dne 18. in 19.6.1996, Pravna mnenja I/96, str.4).
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.