Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol-C)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 8-308/2025, stran 771 DATUM OBJAVE: 11.2.2025

VELJAVNOST: od 26.2.2025 / UPORABA: od 26.2.2025

RS 8-308/2025

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 26.2.2025 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 16.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 26.2.2025
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
308. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol-C)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol-C)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 30. januarja 2025.
Št. 003-02-1/2025-2
Ljubljana, dne 7. februarja 2025
Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O NALOGAH IN POOBLASTILIH POLICIJE (ZNPPol-C)

1. člen

V Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 - popr., 10/17, 46/19 - odl. US, 47/19 in 153/21 - odl. US) se v 2. členu za drugim odstavkom dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:

»(3)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva (EU) 2023/977 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o izmenjavi informacij med organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj držav članic ter razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2006/960/PNZ (UL L št. 134 z dne 22. 5. 2023, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2023/977/EU).

(4)

S tem zakonom se ureja izvajanje naslednjih uredb Evropske unije:

-

Uredbe (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (UL L št. 135 z dne 22. 5. 2019, str. 27);

-

Uredbe (EU) 2018/1860 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o uporabi schengenskega informacijskega sistema za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L št. 312 z dne 7. 12. 2018, str. 1);

-

Uredbe (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta in Sklepa Komisije 2010/261/EU (UL L št. 312 z dne 7. 12. 2018, str. 56; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/1862/EU);

-

Uredbe (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter spremembi uredb (EU) št. 1077/2011, (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/1624 in (EU) 2017/2226 (UL L 236 z dne 19. 9. 2018, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/1240/EU), v delu, ki ureja nacionalno enoto in njeno delo na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ter nadzorni seznam ETIAS.«.

2. člen

V 19. členu se za besedilom člena, ki postane prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2)

Tolmačenje se lahko izvaja tudi s tehničnimi sredstvi za prenos slike in glasu ali le glasu, če je zagotovljen varen prenos podatkov, če ni mogoče pravočasno zagotoviti neposrednega tolmačenja in če je to nujno potrebno za izvedbo policijske naloge.«.

3. člen

V sedmi alineji prvega odstavka 33. člena se črta besedilo »in namensko«, v 19. točki drugega odstavka 123. člena pa besedilo »in namenskih«.

4. člen

V 41. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1)

Policisti ugotavljajo identiteto osebe tako, da jo na primeren način ustavijo oziroma pristopijo do nje in ji pojasnijo razlog izvedbe policijskega postopka ter od nje zahtevajo izročitev javne listine z njeno fotografijo, ki jo je izdal državni organ, da listino pogledajo ter primerjajo in preverijo podatke v ustreznih evidencah. Če okoliščine policistom onemogočajo takojšnje pojasnilo razloga izvedbe policijskega postopka, policisti osebam razlog pojasnijo takoj, ko je glede na okoliščine to mogoče.«.
V tretjem odstavku se besedilo »evidenc po tem zakonu« nadomesti z besedilom »evidenc policije«. Za besedilom »drugih zbirk podatkov« se doda besedilo », za pridobitev katerih je policist pooblaščen z zakonom,«.
Četrti in peti odstavek se spremenita tako, da se glasita:

»(4)

Če policisti ne morejo ugotoviti identitete osebe na način, določen v tem členu, smejo izvesti identifikacijski postopek. Če identifikacijskega postopka na kraju ni mogoče izvesti, smejo policisti zaradi izvedbe identifikacijskega postopka osebo privesti v policijske prostore.

(5)

Policisti smejo vzeti prstne odtise osebi, ki je poskušala nedovoljeno prestopiti ali je nedovoljeno prestopila državno mejo, in osebi, ki ji je na podlagi zakona, ki ureja vstop tujcev v Republiko Slovenijo in njihovo prebivanje v Republiki Sloveniji, izdana odločba o vrnitvi, ter te osebe fotografirati.«.

5. člen

V 42. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1)

Identifikacijski postopek obsega preverjanje podatkov v evidencah policije, uradnih evidencah in drugih zbirkah podatkov, za pridobitev katerih je policist pooblaščen z zakonom, pravnimi akti Evropske unije, ki so neposredno uporabljivi, ali z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, zajem ali odvzem in primerjavo prstnih odtisov ter odtisov dlani, zabeleženje in primerjavo opisa osebe, fotografiranje osebe in primerjavo fotografije s fotografijami drugih oseb, odvzem brisa ustne sluznice, in kadar tega ni mogoče odvzeti, odvzem drugega biološkega materiala in primerjavo profilov DNK ter druga povezana operativna in pomožna kriminalističnotehnična opravila. Fotografijo in osebni opis osebe smejo policisti tudi objaviti.«.

6. člen

Naslov pred 44. členom in 44. člen se spremenita tako, da se glasita:

»Prikrita kontrola

44. člen

(prikrita kontrola)

(1)

Prikrita kontrola se izvaja pri mejni in policijski kontroli v notranjosti države na podlagi ukrepov za osebe, motorna vozila ne glede na pogon, priklopna vozila z največjo dovoljeno maso nad 750 kg, bivalne priklopnike, plovila, zabojnike, zrakoplove, strelno orožje, prazne uradne dokumente, ki so bili ukradeni, odtujeni ali izgubljeni oziroma ki naj bi bili taki dokumenti, vendar so lažni, izdane identifikacijske dokumente, kot so potni listi, osebne izkaznice, dovoljenja za prebivanje, potovalni dokumenti in vozniška dovoljenja, ki so bili ukradeni, odtujeni, izgubljeni ali razveljavljeni oziroma ki naj bi bili taki dokumenti, vendar so lažni, ter za negotovinska plačilna sredstva, ki so vneseni v evidenco prikritih kontrol iz tega zakona in schengenski informacijski sistem, v skladu z določbami Uredbe 2018/1862/EU.

(2)

Prikrita kontrola pomeni prikrito zbiranje čim več informacij iz tretjega odstavka tega člena med izvajanjem mejne kontrole in policijske kontrole v notranjosti države.

(3)

Za namene prikrite kontrole se organu, ki je podal predlog za razpis, pošljejo informacije iz prvega odstavka 37. člena Uredbe 2018/1862/EU.

(4)

Policisti morajo prikrito kontrolo uporabljati in opravljati tako, da čim manj posegajo v pravice osebe, na katero se razpis ukrepa nanaša, in pravice oseb, ki jo spremljajo.«.

7. člen

45. člen se spremeni tako, da se glasi:

»45. člen

(razpis prikrite kontrole)

(1)

Če obstajajo zadostni dejanski razlogi, da je bilo storjeno, da se pripravlja, izvršuje oziroma organizira kaznivo dejanje iz tretjega odstavka tega člena, če na podlagi celostne ocene te osebe, ugotovljene na podlagi informacij, pridobljenih v skladu z zakonom, zlasti na podlagi informacij policije, kazenskih ovadb, kazenskih postopkov, ki še niso pravnomočno končani, in pravnomočnih kazenskih obsodb, ki še niso izbrisane, se sme za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona kaznivih dejanj, izvrševanja kazenske sodbe in preprečevanja ogrožanja javne varnosti razpisati ukrep prikrite kontrole zoper osebo, ki se vnese v evidenco prikritih kontrol iz tega zakona in schengenski informacijski sistem.

(2)

Kadar obstajajo zadostni dejanski razlogi, da so predmeti iz prvega odstavka prejšnjega člena ali negotovinska plačilna sredstva povezani s kaznivimi dejanji iz naslednjega odstavka, se lahko v evidenco prikritih kontrol iz tega zakona in schengenski informacijski sistem vnese razpis prikrite kontrole za te predmete ali negotovinska plačilna sredstva, ki se lahko poveže z razpisom iz prvega odstavka tega člena.

(3)

Ukrep prikrite kontrole se sme razpisati za naslednja kazniva dejanja: terorizem po 108. členu, potovanje v tujino z namenom terorizma po 108.a členu, financiranje terorizma po 109. členu, ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj po 110. členu, novačenje in usposabljanje za terorizem po 111. členu, trgovino z ljudmi po 113. členu, uboj po 115. členu, umor po 116. členu, ugrabitev in prisilno izginotje po 134. členu, posilstvo po 170. členu, spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let, po 173. členu, pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene po 173.a členu, zlorabo prostitucije po 175. členu, prikazovanje, izdelavo, posest in posredovanje pornografskega gradiva po 176. členu, neupravičeno proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu, omogočanje uživanja ali uporabe prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi ali postopkov v športu po 187. členu, veliko tatvino po 205. členu, rop po 206. členu, goljufijo po 211. členu, izsiljevanje po 213. členu, nedovoljeno posest in promet s stvarmi, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote, po 218. členu, poslovno goljufijo po 228. členu, goljufijo na škodo Evropske unije po 229. členu, zlorabo informacijskega sistema po 237. členu, ponarejanje denarja po 243. členu, ponarejanje in uporabo ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev po 244. členu, pranje denarja po 245. členu, uporabo ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva po 247. členu, izdelavo, pridobitev in odtujitev pripomočkov za ponarejanje po 248. členu, tihotapstvo po 250. členu, hudodelsko združevanje po 294. členu, nedovoljeno proizvodnjo in promet orožja ali eksploziva po 307. členu, prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države po 308. členu, povzročitev splošne nevarnosti po drugem odstavku 314. člena, ugrabitev zrakoplova ali plovila po 329. členu, napad na varnost zračnega prometa po 330. členu, protipravno ravnanje z jedrskimi ali drugimi nevarnimi radioaktivnimi snovmi po 334. členu, diverzijo po 356. členu, ogrožanje oseb pod mednarodnim varstvom po 371. členu, jemanje talcev po 373. členu in piratstvo po 374. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 - uradno prečiščeno besedilo, 6/16 - popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 - ZZNŠPP in 16/23; v nadaljnjem besedilu: KZ-1).

(4)

Razpis prikrite kontrole iz prvega odstavka tega člena s pisno odredbo dovoli državni tožilec na pisni predlog policije. Predlog policije in odredba državnega tožilca morata vsebovati podatke, ki omogočajo določljivost osebe, predmetov iz prvega odstavka prejšnjega člena ali negotovinskih plačilnih sredstev, ki so vnesena v evidenco prikritih kontrol iz tega zakona in schengenski informacijski sistem, v skladu z določbami Uredbe 2018/1862/EU, razlog in utemeljitev za razpis prikrite kontrole. Če pisne odredbe ni mogoče pravočasno dobiti in če bi bilo nevarno odlašati, lahko državni tožilec na ustni predlog policije začetek izvajanja ukrepa izjemoma dovoli z ustno odredbo. O ustnem predlogu državni tožilec napiše uradni zaznamek. Pisna odredba, ki mora vsebovati utemeljitev razloga predčasne izvedbe, mora biti izdana najpozneje v 12 urah po izdaji ustne odredbe.

(5)

Izvajanje ukrepa sme trajati največ tri mesece, iz tehtnih razlogov pa se na podlagi pisnega predloga sme podaljšati vsakič za tri mesece. Skupno sme ukrep trajati 12 mesecev. Če nadaljnje pomembne okoliščine kažejo na to, da je treba ukrep še naprej izvajati, se sme ukrep na podlagi pisnega predloga izjemoma podaljšati vsakič še za tri mesece, na skupno največ 18 mesecev. Razpis ukrepa za predmete iz prvega odstavka prejšnjega člena ali za negotovinska plačilna sredstva, ki je povezan z razpisom ukrepa za osebe iz prvega odstavka tega člena, se hrani toliko časa, kot se hrani razpis ukrepa za osebo.

(6)

Razpis se sme odrediti tudi za naslednja kazniva dejanja: genocid po 100. členu, hudodelstvo zoper človečnost po 101. členu in vojna hudodelstva po 102. členu, izdajo tajnih podatkov po 260. členu, veleizdajo po 348. členu, napad na ozemeljsko celovitost po 349. členu, uboj predsednika republike po 352. členu, nasilje zoper najvišje predstavnike države po 353. členu, oborožen upor po 355. členu in vohunstvo po 358. členu KZ-1, vendar le na podlagi pisne odredbe generalnega državnega tožilca ali vrhovnega državnega tožilca, ki ga generalni državni tožilec za to posebej pisno pooblasti. Glede pogojev odreditve razpisov in roka njihovega trajanja po tem odstavku se uporabljajo določbe četrtega in petega odstavka tega člena. Predlagatelj razpisa se mora o razlogih za izdajo razpisa še pred izdajo posvetovati z drugimi državami, ki bi morale ta razpis izvesti.

(7)

Razpis ukrepa sme policija hraniti le toliko časa, kolikor je potrebno za dosego namena, zaradi katerega je bil razpisan. Policija preneha izvajati ukrep takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil razpisan. Policija o prenehanju brez odlašanja pisno obvesti državnega tožilca. Razpis ukrepa se izbriše po izteku veljavnosti razpisa ukrepa oziroma ko odredbodajalec izda odločbo o izbrisu ukrepa.«.

8. člen

V 57. členu se osmi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(8)

Za preprečitev prepoznavnosti, če je to nujno zaradi ogroženosti življenja, zaščite integritete ali zavarovanja dokazov, smejo policisti osebi med privedbo za nujno potreben čas na glavo nadeti posebno zaščitno pokrivalo. O uporabi zaščitnega pokrivala odloči policijski vodja. Posebno zaščitno pokrivalo smejo policisti nadeti osebi tudi na njeno željo.«.

9. člen

V 60. členu se v prvem odstavku za besedilom »svobodo osebe« doda besedilo »ali da bo huje ogrozila zdravje osebe«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(2)

Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi odredi policist tako, da kršitelju, na katerega se ukrep nanaša, v policijskem postopku z njim takoj izreče ustno odredbo, naknadno pa mu v roku, ki ne sme biti daljši od šestih ur, vroči še pisno odredbo o odrejenem ukrepu. Pisna odredba mora vsebovati podatke o kršitelju, zoper katerega je ukrep odrejen (osebno ime, EMŠO oziroma za tujca rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče), odrejeni ukrep (ukrep zajema tudi določitev razdalje od kraja oziroma osebe, na kateri se kršitelj ne sme gibati, vendar sme biti ta razdalja največ dvesto metrov), opis ogrožanja (način, obseg, trajanje), utemeljitev razlogov za odrejeni ukrep (prejšnji ukrepi policije, trajajoče ali prejšnje grdo ravnanje in podobno) in navedbo, da bo odredba po uradni dolžnosti poslana v sodno presojo. Policist pozove kršitelja, naj mu pove naslov, na katerem mu bo mogoče vročiti pisno odredbo ali odločbo preiskovalnega sodnika. Če policist kršitelja ne najde na navedenem naslovu ali kršitelj naslova noče povedati, mu odredbo ali odločbo preiskovalnega sodnika vroči tako, da obvestilo o izdani odredbi ali izdani odločbi pritrdi na oglasno desko pristojne policijske postaje, na kar kršitelja ob izreku ustne prepovedi posebej opozori. V obvestilu iz prejšnjega stavka se navedejo podatki o razlogih za tako vročanje, organ, ki je dokument izdal, številka, datum in vrsta dokumenta, osebno ime naslovnika, stalno ali začasno prebivališče naslovnika, datum in ura pritrditve obvestila na oglasno desko in kraj, kjer je dokument. Če se odločba preiskovalnega sodnika vroči s pritrditvijo obvestila na oglasno desko pristojne policijske postaje, šteje za vročeno po preteku 18 ur od pritrditve obvestila na oglasno desko.«.
V tretjem odstavku se za besedo »ključe« doda besedilo »oziroma drugo sredstvo za zaklepanje«.
V četrtem odstavku se:

-

v šestem stavku beseda »odločbo« nadomesti z besedilom »obvestilo o izdani odločbi, ki vsebuje podatke iz drugega odstavka tega člena,«,

-

za šestim stavkom doda nov sedmi stavek, ki se glasi: »Preiskovalni sodnik lahko vroči odločbo prek policije v skladu z drugim odstavkom 60. člena tega zakona.«.

10. člen

61. člen se spremeni tako, da se glasi:

»61. člen

(podaljšanje prepovedi približevanja)

(1)

Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bo kršitelj nadaljeval ogrožanje tudi po preteku 15 dni, za katere je bila izrečena prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi, lahko oškodovanec najmanj tri dni pred iztekom ukrepa predlaga preiskovalnemu sodniku podaljšanje ukrepa iz prejšnjega člena za do 60 dni. Oškodovanec lahko predlog iz utemeljenih razlogov vloži tudi pozneje, pred iztekom ukrepa. S predlogom mora biti brez odlašanja seznanjen kršitelj, ki se lahko v 24 urah od prejema predloga izjavi o navedbah v predlogu.

(2)

Okoliščine, ki izkazujejo, da bo kršitelj nadaljeval z ogrožanjem, so predvsem naslednje:

-

neupoštevanje prepovedi približevanja, še zlasti, če so to pri nadzoru ugotovili policisti;

-

izrečena globa zaradi neupoštevanja prepovedi približevanja;

-

odrejeno pridržanje zaradi neupoštevanja prepovedi približevanja;

-

ugotovljeno nadlegovanje po komunikacijskih sredstvih;

-

grožnje kršitelja oškodovancu, poslane tretjim osebam.

(3)

Če kršitelja ni mogoče pravočasno seznaniti s predlogom iz prvega odstavka, lahko kršitelj v treh dneh od vročitve odločbe vloži ugovor zoper odločbo preiskovalnega sodnika, s katero podaljša prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi. Preiskovalni sodnik o ugovoru odloči v roku, ki ne sme biti daljši od 24 ur. Kršitelj lahko zoper odločitev preiskovalnega sodnika, s katero ta ugovoru ne ugodi, v treh dneh od vročitve odločbe vloži pritožbo na zunajobravnavni senat okrožnega sodišča, ki o pritožbi odloči v treh dneh od prejema pritožbe. Oškodovanec lahko zoper odločitev preiskovalnega sodnika, s katero ta ugovoru ugodi in sklep o podaljšanju približevanja razveljavi, v treh dneh od vročitve odločbe vloži pritožbo na zunajobravnavni senat okrožnega sodišča, ki o pritožbi odloči v treh dneh od prejema pritožbe.

(4)

Če so izpolnjeni zakonski pogoji in če je oškodovanec predlog vložil pravočasno, preiskovalni sodnik do izteka ukrepa izda odločbo, s katero podaljša prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi. Zoper odločbo preiskovalnega sodnika je v treh dneh od vročitve odločbe dovoljena pritožba na zunajobravnavni senat okrožnega sodišča, ki o pritožbi odloči v treh dneh od prejema pritožbe. Pritožbo lahko vložita kršitelj in oškodovanec.

(5)

Ugovor in pritožba zoper odločbo preiskovalnega sodnika ne zadržita izvršitve. Preiskovalni sodnik vroči predlog za podaljšanje ukrepa oziroma odločbo kršitelju na naslov, ki ga je sporočil policiji, če pa mu je na tem naslovu ni mogoče vročiti, se obvestilo o prejetem predlogu oziroma izdani odločbi, ki vsebuje podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena, pritrdi na oglasno desko okrožnega sodišča. Preiskovalni sodnik lahko vroči predlog in odločbo prek policije v skladu z drugim odstavkom 60. člena tega zakona. Določbe o vročanju odločbe preiskovalnega sodnika veljajo tudi za vročitev odločbe zunajobravnavnega senata.«.

11. člen

V 62. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita:

»(1)

Če je podan utemeljen sum, da je oseba na športni prireditvi ali v zvezi s športno prireditvijo, ki jo določa zakon, ki ureja šport (v nadaljnjem besedilu: športne prireditve), storila dejanje, ki ima znake prekrška zoper javni red in mir z znaki nasilja, prekrška iz zakona, ki ureja eksplozive in pirotehnične izdelke, ali prekrška iz zakona, ki ureja javna zbiranja, ali dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja z znaki nasilja, ali je bila zalotena pri takem prekršku ali kaznivem dejanju in je glede na okoliščine mogoče pričakovati, da bi nadaljevala takšna ravnanja na športni prireditvi, ji sme policist izreči ukrep prepovedi udeležbe na športnih prireditvah za obdobje petih let. Pričakovane okoliščine nadaljevanja takšnih ravnanj se utemeljujejo zlasti na podlagi konkretnega ravnanja osebe v povezavi z njenim dotedanjim ravnanjem z znaki nasilja. Prepoved udeležbe na športnih prireditvah zajema tudi prepoved približevanja športnemu objektu v času izvajanja športne prireditve, če oseba to stori z namenom udeležbe na športni prireditvi. Odrejeni ukrep zajema tudi določitev vrste športne prireditve, športnega objekta in določitev območja, povezanega s športno prireditvijo, na katerem se kršitelj v času izvajanja športne prireditve ne sme gibati, pri čemer območje ne sme presegati razdalje, ki je nujno potrebna za zagotavljanje varnosti na športni prireditvi, vendar ne sme presegati 500 metrov od športnega objekta.

(2)

Policist po obravnavi dejanja, ki ima znake prekrška ali kaznivega dejanja iz prejšnjega odstavka, in ob okoliščinah, ki utemeljujejo izrek ukrepa, osebi v policijskem postopku z njo takoj z ustno odredbo izreče ukrep prepoved udeležbe na športnih prireditvah. Osebo sme tudi fotografirati. V roku, ki ne sme biti daljši od 24 ur, ji vroči še pisno odredbo o odrejenem ukrepu skupaj s pravnim poukom, v katerem je navedeno, da se lahko v 48 urah izjavi o navedbah v odredbi ter svojo izjavo pošlje neposredno na stvarno pristojno sodišče, vključno s podatkom o posameznem stvarno pristojnem sodišču. Pisna odredba mora vsebovati podatke o osebi, zoper katero je ukrep odrejen (osebno ime, EMŠO oziroma za tujca rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče), opredelitev okoliščin, ki utemeljujejo izrek ukrepa, in navedbo, da bo odredba po uradni dolžnosti poslana v sodno presojo. Policist vroči odredbo osebi neposredno. Če takšna vročitev ni možna, se odredba osebno vroči v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.«.
V tretjem odstavku se za besedilom »športno prireditev« doda besedilo »in kraj oziroma območje prepovedi pred športnim objektom«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(4)

Policija odredbo iz drugega odstavka tega člena v 48 urah od izdaje pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča. Preiskovalni sodnik lahko odredbo potrdi ali v primerih, ko iz okoliščin primera izhaja, da niso podani pogoji za izdajo odredbe, razveljavi. Preiskovalni sodnik odloči o ukrepu v roku, ki ne sme biti daljši od 15 dni. Zoper odločitev preiskovalnega sodnika je v osmih dneh od vročitve odločitve dovoljena pritožba na zunajobravnavni senat okrožnega sodišča, ki o pritožbi odloči v 15 dneh od prejema pritožbe. Pritožba zoper odločitev preiskovalnega sodnika ne zadrži izvršitve.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5)

Preiskovalni sodnik vroči odločbo kršitelju na naslov, ki ga je sporočil policiji, če mu je na tem naslovu ni mogoče vročiti, pa se obvestilo o izdani odločbi, ki vsebuje podatke iz drugega odstavka 60. člena tega zakona, pritrdi na oglasno desko okrožnega sodišča. Preiskovalni sodnik lahko vroči odločbo prek policije, ki v primeru, če odločbe ni mogoče vročiti na naslovu, ki ga je kršitelj sporočil policiji, obvestilo o izdani odločbi preiskovalnega sodnika pritrdi na oglasno desko pristojne policijske postaje. Odločba preiskovalnega sodnika se v primeru pritrditve obvestila o izdani odločbi na oglasno desko šteje za vročeno po preteku osmih dni od pritrditve obvestila na oglasno desko. Določbe o vročanju odločbe preiskovalnega sodnika veljajo tudi za vročitev odločbe zunajobravnavnega senata.«.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se za besedilom »prireditveni prostor« doda besedilo »in kraj oziroma območje prepovedi pred športnim objektom«.
Dosedanja šesti in sedmi odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek.
V dosedanjem osmem odstavku, ki postane deveti odstavek, se besedilo »zagotavlja subjekt, ki opravlja dejavnost varovanja javnih zbiranj v skladu z določbami zakona, ki ureja javna zbiranja« nadomesti z besedilom »opravlja subjekt zasebnega varovanja«.

12. člen

V 63. členu se v drugem odstavku na koncu doda besedilo, ki se glasi: »Policisti takšne predmete zasežejo.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3)

Če ni mogoče ugotoviti lastnika predmetov iz prejšnjega odstavka, policisti predmete zasežejo, vozniku vozila ali osebju za spremljavo vlaka, v katerem se predmeti nahajajo, pa izdajo potrdilo o zasegu. Zaseg se opravi v skladu s tem zakonom.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »drugega odstavka tega člena«.
Za dosedanjim četrtim odstavkom, ki postane peti odstavek, se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:

»(6)

Osebo, ki ne upošteva izrečenega ukrepa iz prvega ali drugega odstavka tega člena, policist v skladu z določbami tega zakona pridrži, dokler se športna prireditev ne konča in se udeleženci ne razidejo.«.

13. člen

V 112.a členu se v prvem odstavku za besedilom »iskanih oseb in predmetov« doda besedilo »oziroma oseb in predmetov, zoper katere so razpisani drugi zakoniti ukrepi«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(3)

Za izsleditev iskanih oseb in predmetov oziroma oseb in predmetov, za katere so razpisani drugi zakoniti ukrepi, policija zbira podatke potnikov, prijavljenih na let, za vse redne in posebne lete od letalskih prevoznikov, ki svojo prevozno dejavnost opravljajo iz tretjih držav na ozemlje Republike Slovenije in v obratni smeri oziroma z vmesnim postankom na ozemlju Republike Slovenije.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4)

Kadar je izdelana ocena tveganja iz drugega odstavka 112.b člena tega zakona, se za namene iz prejšnjega odstavka tega člena podatki potnikov, prijavljenih na let, zbirajo tudi za z oceno tveganja določene redne in posebne lete od letalskih prevoznikov, ki svojo prevozno dejavnost opravljajo iz držav članic EU na ozemlje Republike Slovenije in v obratni smeri oziroma z vmesnim postankom na ozemlju Republike Slovenije.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
Dosedanji peti odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:

»(6)

Preverjanje in ocenjevanje potnikov, prijavljenih na let, iz prve alineje prejšnjega odstavka poteka tako, da se ti podatki po prejemu avtomatizirano preverijo v:

-

evidencah iz drugega odstavka 123. člena tega zakona, in sicer v evidenci iskanih oseb, v evidenci pogrešanih oseb, v evidenci iskanih in najdenih predmetov, v evidenci prikritih kontrol ter v evidenci odrejenih ukrepov sodišč,

-

evidencah iz prvega odstavka 110. člena zakona, ki ureja pogoje in načine vstopa tujcev v Republiko Slovenijo, bivanja tujcev v Republiki Sloveniji in njihove zapustitve Republike Slovenije, in sicer v evidenci izrečenih stranskih sankcij izgona tujca iz države, v evidenci o tujcih, ki jim je določena prepoved vstopa v državo, v evidenci o tujcih, ki jim je bil zavrnjen vstop v državo, ter v evidenci izdanih odločb o vrnitvi,

-

v evidenci iskanih in pogrešanih oseb ter drugih ukrepov mednarodne organizacije Interpol,

-

v evidenci ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentov mednarodne organizacije Interpol in

-

v schengenskem informacijskem sistemu.«.
Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.
Dosedanji sedmi odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:

»(8)

Nacionalna enota za informacije o potnikih lahko glede na utemeljene razloge v posamičnem primeru posreduje podatke potnikov, prijavljenih na let, oziroma rezultate njihove obdelave tudi drugim enotam policije in drugim organom v Republiki Sloveniji ali v drugih državah, če je takšno posredovanje podatkov potrebno za njihovo odločanje oziroma odzivanje in če je takšna obdelava podatkov v skladu z namenom iz prvega odstavka tega člena.«.
Dosedanji osmi odstavek, ki postane deveti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:

»(9)

Posredovanje podatkov v skladu s prejšnjim odstavkom lahko nacionalna enota za informacije o potnikih izvede na lastno pobudo takoj po njihovem avtomatiziranem in posamičnem preverjanju z neavtomatiziranimi sredstvi.«.

14. člen

V 112.b členu se v prvem odstavku črta besedilo »ali iz držav članic EU«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2)

Na podlagi ocene tveganja za namene obdelave podatkov letov znotraj EU iz osmega odstavka tega člena policija zbira podatke iz prejšnjega odstavka tudi za z oceno tveganja določene redne in posebne lete od letalskih prevoznikov, ki svojo prevozno dejavnost opravljajo iz držav članic EU na ozemlje Republike Slovenije in v obratni smeri oziroma z vmesnim postankom na ozemlju Republike Slovenije.«.
Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:

»(3)

Policija podatke iz prejšnjih odstavkov zbira in obdeluje zaradi preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona terorističnih in drugih hudih kaznivih dejanj iz 112.č člena tega zakona, ki so neposredno ali posredno povezana z letalskim prometom.«.
Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
Dosedanji peti odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:

»(6)

Preverjanje in ocenjevanje potnikov iz sistema rezervacij letalskih vozovnic iz prve alineje prejšnjega odstavka poteka tako, da se ti podatki po prejemu avtomatizirano preverijo z vnaprej določenimi ocenjevalnimi merili v:

-

evidencah policije iz drugega odstavka 123. člena tega zakona, in sicer v evidenci kaznivih dejanj, v evidenci operativnih informacij, v evidenci oseb, zoper katere so bili izvedeni prikriti preiskovalni ukrepi iz zakona, ki ureja kazenski postopek, v evidenci prikritih kontrol, v evidenci odrejenih ukrepov sodišč,

-

v evidenci iskanih in pogrešanih oseb ter drugih ukrepov mednarodne organizacije Interpol,

-

v evidenci ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentov mednarodne organizacije Interpol,

-

v schengenskem informacijskem sistemu in

-

v informacijskem sistemu agencije Europol.«.