Odlok o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib...

3070. Odlok o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib

Na podlagi 45., 49., 53., 55. in 71. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru -1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo in 15/12) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 9. seji dne 28. 9. 2015 sprejel

O D L O K
o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(cilji zavarovanja)

(1)

S ciljem, da se ohranijo številne naravne vrednote, velika biotska raznovrstnost in krajinska pestrost, se območje gričevnatega gozdnega prostora Rožnika in Šišenskega hriba, območje oblikovane mestne zelene površine parka Tivoli ter območji nižinskega gozda Za Mošenico in Koseškega boršta s Koseškim bajerjem zavarujejo kot Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (v nadaljnjem besedilu: krajinski park).

(2)

Varstveni cilji krajinskega parka so ohranitev naravnih vrednot, ohranitev ugodnega stanja ogroženih in zavarovanih prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov, najmanj obstoječega stanja in kakovosti habitatnih tipov gozdov, travnikov, barij ter sladkih voda (v nadaljnjem besedilu: habitatni tipi) ter ohranitev krajine z značilno razporeditvijo krajinskih struktur.

(3)

Razvojni cilji krajinskega parka so ohranjanje zelenih površin v obstoječem razmerju struktur in povečevanje tistih struktur, ki omogočajo prebivalcem Mestne občine Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOL) kakovostno bivanje in preživljanje prostega časa v naravi, usmerjeno obiskovanje v rekreacijske, športne, kulturne, turistične, izobraževalne in znanstvene namene ter spoznavanje in doživljanje narave.

(4)

V krajinskem parku se spodbuja trajnostni razvoj, ki je skladen s cilji krajinskega parka, in vključuje zlasti omogočanje kakovostnega bivanja prebivalcem krajinskega parka in prebivalcem MOL, spodbujanje novih zaposlitev in podjetniških priložnosti, zmanjševanje obstoječega in preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja ter sonaravno rabo naravnih virov.

(5)

Cilji krajinskega parka se uresničujejo z varstvom, financiranjem in upravljanjem ter z usmerjanjem družbenih, kulturnih in gospodarskih dejavnosti, izvajanjem razvojnih usmeritev in z drugimi ukrepi.

2. člen

(vsebina)

Ta odlok določa območje krajinskega parka, ožja zavarovana območja, varstvene režime in pravila ravnanj v krajinskem parku, razvojne usmeritve, način upravljanja in nadzora, financiranje ter druga ravnanja, povezana z doseganjem ciljev krajinskega parka.

3. člen

(varovanje)

Z ustanovitvijo krajinskega parka se nadaljuje varovanje območja naravne znamenitosti Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ustanovljene z Odlokom o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost (Uradni list SRS, št. 21/84 in 47/87 ter Uradni list RS, št. 96/09 – obvezna razlaga, 3/10 – popravek obvezne razlage in 58/11).

4. člen

(ime in znak krajinskega parka)

(1)

Ime krajinskega parka je »Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib«.

(2)

Krajinski park ima svoj znak, ki je določen v prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.

(3)

Znak in ime krajinskega parka ter njegove prevode in izpeljanke lahko uporablja upravljavec krajinskega parka.

II. OBMOČJE KRAJINSKEGA PARKA IN OŽJIH ZAVAROVANIH OBMOČIJ

5. člen

(značilnosti in namen krajinskega parka)

(1)

Krajinski park je območje s številnimi naravnimi vrednotami, kjer so ogrožene in zavarovane prostoživeče rastlinske in živalske vrste (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste), njihovi habitati in habitatni tipi. Največji delež krajinskega parka pokriva gozd. Pretežno naravno ohranjeni gozdovi prevladujejo na vzhodnih pobočjih Tivolskega in Drenikovega vrha ter Rožnika, kjer se nahajajo tudi odprte travniške površine na Drenikovem in Cankarjevem vrhu. Zahodni nižinski del krajinskega parka prekriva mozaični preplet mokrotnih travnikov z gozdnima kompleksoma Koseški boršt in Za Mošenico. Na vzhodnem delu krajinskega parka se nahaja obsežna površina mestnega parka Tivoli. Vse skupaj tvori pestro krajino z značilno podobo, ki daje mestu Ljubljana svojevrstno identiteto.

(2)

Krajinski park je prednostno namenjen varovanju naravnih vrednot, ohranjanju in izboljšanju stanja biotske raznovrstnosti in ohranjanju krajinske pestrosti. V krajinskem parku se ohranjajo in izboljšujejo ekološke razmere, ohranja in izboljšuje se stanje zelenih površin za obiskovanje in doživljanje narave, ozavešča se o pomenu ohranjanja narave in o krajinskem parku, interpretira se naravo ter usmerja rekreacijske, športne, kulturne, turistične, izobraževalne in znanstveno-raziskovalne dejavnosti na območja krajinskega parka, kjer je za to že vzpostavljena ustrezna infrastruktura, in na način, ki je za naravo čim manj moteč ter združljiv z varstvenimi cilji krajinskega parka.

6. člen

(ožja zavarovana območja)

V krajinskem parku se določijo ožja zavarovana območja:

1.

naravna vrednota Tivoli – klasično nahajališče evropske gomoljčice (ident. št. 1376) se določi za Naravni spomenik Pod Turnom;

2.

naravna vrednota Tivoli – mestni park (ident. št. 1941) se določi za Naravni spomenik Tivoli;

3.

naravna vrednota Mali Rožnik (ident. št. 264), mokrotna dolina s prehodnim barjem med slemenom Malega in Velikega Rakovnika se določi za Naravni rezervat Mali Rožnik;

4.

naravna vrednota Mostec (ident. št. 1375), prehodno barje na spodnjem delu mokrotne doline Mostec ob vznožju Debelega hriba se določi za Naravni rezervat Mostec.

7. člen

(meje krajinskega parka in ožjih zavarovanih območij)

(1)

Meje krajinskega parka in ožjih zavarovanih območij so določene na državni topografski karti v merilu 1:5000.

(2)

Meje iz prejšnjega odstavka se prikažejo na digitalnem zemljiškokatastrskem prikazu na parcelo natančno.

(3)

Državna topografska karta iz prvega odstavka tega člena in zemljiškokatastrski prikaz iz drugega odstavka tega člena se v izvirniku hranita pri organu Mestne uprave MOL, pristojnem za varstvo okolja in ohranjanja narave (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ). Dvojnika, ki sta enaka originalu, se hranita na Upravni enoti Ljubljana in pri upravljavcu krajinskega parka.

(4)

Meje krajinskega parka in ožjih zavarovanih območij iz prvega odstavka tega člena se prikažejo tudi na informativni karti v merilu 1:15000, ki je kot priloga 2 sestavni del tega odloka.

III. RAZVOJNE USMERITVE IN UKREPI

8. člen

(razvojne usmeritve)

(1)

Z razvojnimi usmeritvami se v krajinskem parku zagotavlja doseganje ciljev varstva okolja in spodbuja trajnostni razvoj, prilagojen ciljem krajinskega parka, ki se uresničujejo zlasti:

-

s spodbujanjem razvoja dejavnosti, ki prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, varstvu naravnih vrednot in krajinske pestrosti ter hkrati omogočajo gospodarski, družbeni in kulturni razvoj prebivalcev MOL;

-

z urejanjem prostora tako, da se ohranja kakovost in značilnost obstoječe krajine in njenih značilnih struktur, ohranja kulturna dediščina in izboljša oziroma zagotovi komunalna javna infrastruktura;

-

s spodbujanjem trajnostne rabe naravnih virov na način, da se ohranja ravnovesje med naravnimi procesi in delovanjem človeka ter se preprečuje posege in dejavnosti, ki bi ogrozili biotsko raznovrstnost, naravne vrednote, krajino in ekološko celovitost ekosistemov, dodatno obremenjevali okolje ter razvrednotili zelene površine z vidika kakovosti bivanja prebivalcev MOL;

-

s spodbujanjem naravi prijaznega urejanja vodotokov, ki ohranja biotsko raznovrstnost v vodnih in obvodnih ekosistemih;

-

s spodbujanjem turističnih, rekreacijskih, športnih, kulturnih in drugih dejavnosti, ki so skladne s cilji krajinskega parka;

-

s spodbujanjem razvoja novih podjetniških priložnosti, povezanih z izvajanjem turističnih, rekreacijskih, športnih, kulturnih in drugih dejavnosti ter razvoja storitev in izdelkov, prepoznano povezanih s krajinskim parkom, in njihovega trženja, ki omogočajo nove zaposlitvene možnosti oziroma ustvarjanje dodatnega prihodka prebivalcem MOL;

-

z usmerjanjem mirujočega prometa iz notranjosti na obrobje krajinskega parka in spodbujanjem usmerjenega obiskovanja krajinskega parka peš ter s kolesom;

-

z umirjanjem individualnega avtomobilskega cestnega prometa in krepitvijo javnega prevoza;

-

s seznanjanjem in vključevanjem lastnikov zemljišč v krajinskem parku in zainteresirane javnosti v načrtovanje varstva in razvoja krajinskega parka ter posameznih projektov in aktivnosti v krajinskem parku;

-

z urejanjem učnih poti s pripadajočimi znaki in opremo, naravovarstveno-informacijskih točk, informacijskega centra, oznak in označitve krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: parkovna infrastruktura) za doživljanje, obiskovanje in ogledovanje krajinskega parka;

-

z ohranjanjem in izboljšanjem stanja zelenih površin za obiskovanje in doživljanje narave.

(2)

V krajinskem parku se lahko iz javnih sredstev financirajo samo tisti razvojni projekti, ki so skladni s cilji krajinskega parka.

9. člen

(ukrepi za uresničevanje razvojnih usmeritev)

(1)

Razvojne usmeritve se v krajinskem parku uresničujejo zlasti:

-

s sodelovanjem in vključevanjem prebivalcev MOL, lastnikov in upravljavcev zemljišč ter MOL pri upravljanju krajinskega parka;

-

s pridobivanjem in uporabo sredstev lokalnih, državnih, EU in mednarodnih skladov, ustanov oziroma organizacij za varstvene in razvojne projekte, ki so usklajeni z varstvenimi cilji krajinskega parka;

-

s povezovanjem različnih dejavnosti in ponudnikov;

-

s spodbujanjem ekstenzivne rabe kmetijskih zemljišč;

-

z nudenjem strokovne pomoči, izobraževanjem in ozaveščanjem prebivalcev MOL in obiskovalcev krajinskega parka;

-

s spodbujanjem uporabe okolju prijaznih tehnologij in metod;

-

s spodbujanjem raziskav, ki prispevajo k uresničevanju ciljevkrajinskega parka;

-

z ohranjanjem značilnih krajinskih struktur, zlasti mozaične prepletenosti gozdnih in kmetijskih površin;

-

z odkupom naravovarstveno pomembnih zemljišč, ki so v zasebni lasti, zaradi doseganja ciljev krajinskega parka;

-

z usmerjanjem obiskovalcev na urejene in označene poti ter s postopnim ukinjanjem neoznačenih stihijskih poti v krajinskem parku;

-

z urejanjem parkovne infrastrukture;

-

z rednim vzdrževanjem parkovne in druge infrastrukture;

-

z urejanjem kakovostne, varne in učinkovite mreže kolesarskih poti, vključno s sistemom BicikeLJ in postajališči za kolesa;

-

s spodbujanjem razvoja in ureditve krajinskemu parku primerne športne, kulturne, turistične, rekreacijske, izobraževalne in druge infrastrukture;

-

s celovito prenovo Naravnega spomenika Tivoli;

-

s spodbujanjem tradicionalne in dodatne, naravi prijazne in z vsebinami varstva narave povezane ponudbe;

-

z nadomestitvijo obstoječega sistema osvetljave z naravi prijaznejšim sistemom osvetlitve;

-

s spodbujanjem organiziranega vodenja turistov po krajinskem parku z naravovarstveno usposobljenimi turističnimi delavci;

-

s spodbujanjem javnega značaja športnih in drugih aktivnosti.

(2)

Razvojne usmeritve in razvojni ukrepi se podrobneje vsebinsko in prostorsko opredelijo v načrtu upravljanja krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: načrt upravljanja).

IV. VARSTVENI REŽIMI, PRAVILA RAVNANJA IN DRUGI UKREPI VARSTVA NARAVE

4.1 Varstveni režimi

10. člen

(splošni varstveni režim)

(1)

V krajinskem parku se posege, dejavnosti in ravnanja lahko izvaja v obsegu, času in na način, ki je v skladu z varstvenimi cilji krajinskega parka.

(2)

V krajinskem parku ni dovoljeno:

1.

izvajati posegov, dejavnosti in ravnanj, ki bi lahko poslabšala hidrološke, geomorfološke in ekološke razmere na območju krajinskega parka in vplivala na poslabšanje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;

2.

izvajati posegov, dejavnosti in ravnanj na naravnih vrednotah tako, da se uniči, poškoduje ali bistveno spremeni lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto;

3.

izvajati posegov, dejavnosti in ravnanj, ki bi lahko spremenila za krajinski park značilno krajinsko pestrost ter značilne krajinske strukture;

4.

izvajati posegov, dejavnosti in ravnanj, ki bi lahko spremenila značilno reliefno izoblikovanost območja;

5.

sekati, razen v skladu z gozdnogospodarskim načrtom, lomiti ali kako drugače nasilno uničevati ali poškodovati dreves in grmovnih rastlin;

6.

nabirati ali kako drugače uničevati rastlin ogroženih ali zavarovanih vrst in odvzemati iz narave živali ogroženih ali zavarovanih vrst, razen za znanstveno-raziskovalne namene s predhodnim soglasjem organizacije, pristojne za ohranjanje narave (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave – v nadaljnjem besedilu: ZRSVN);

7.

nameščati na drevesa znakov, gnezdilnic ali drugih predmetov na način, ki poškoduje drevo;

8.

naseljevati oziroma gojiti živali tujerodnih živalskih vrst, razen gojiti živali v Živalskem vrtu Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Živalski vrt);

9.

naseljevati in doseljevati rastlin tujerodnih vrst na kmetijska in gozdna zemljišča, razen doseljevati tujerodne rastline,ki niso invazivne, na Jesenkovo pots predhodnim soglasjem ZRSVN;

10.

izvajati melioracij in uporabljati fitofarmacevtskih sredstev izven obdelovalnih kmetijskih površin,razen uporabljati fitofarmacevtska sredstva v primeru izrednih zatiralnih ukrepov s predhodnim soglasjem ZRSVN;

11.

rediti domačih živali v obsegu in na način, ki nista skladna z varstvenimi cilji krajinskega parka;

12.

spreminjati trajnih travniških površin v njivske površine;

13.

uporabljati pesticidov na travniških površinah;

14.

spreminjati vodnega režima, oblik struge ali stanja priobalnih zemljišč, razen za doseganje varstvenih ciljev krajinskega parka;

15.

izkoriščati gozda na način, da se razvrednoti njegova ekološka in socialna funkcija;

16.

graditi novih gozdnih prometnic, razen če rekonstrukcija obstoječih gozdnih prometnic ni izvedljiva, in za namene izkoriščanja gozda ni mogoče urediti pripravljenih gozdnih vlak, v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, ter s predhodnim soglasjem ZRSVN;

17.

izvajati strojne sečnje, razen v primeru sanacijskih del s predhodnim soglasjem ZRSVN;

18.

iz gozda spravljati lesa po strugah vodotokov;

19.

graditi in urejati nove gozdne infrastrukture v pasu 25 m na vsako stran od bregov vodotokov, kjer sta prisotni vrsti hrošč močvirski krešič in rak navadni koščak;

20.

izvajati gozdarskih investicijsko-vzdrževalnih del v nasprotju z varstvenimi cilji krajinskega parka brezpredhodnega soglasja ZRSVN;

21.

graditi in urejati novih športno-adrenalinskih poligonov, golf igrišča, trim stez in novih pešpoti;

22.

graditi, postavljati ali urejati novih objektov, razen na obstoječih stavbnih zemljiščih v skladu z veljavnim prostorskim aktom v času uveljavitve tega odloka in na novih stavbnih zemljiščih, določenih v novih prostorskih aktih, za namene varstva, upravljanja, obiskovanja in doživljanja krajinskega parka ter za namene urejanja naravnega spomenika Tivoli v skladu s cilji krajinskega parka;

23.

loviti divjadi;

24.

loviti rib, razen v Koseškem bajerju;

25.

postavljati znakov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje, razen znakov za označevanje učnih in drugih poti ter lokacij in dejavnosti, ki se izvajajo v času uveljavitve tega odloka oziroma so skladne s cilji krajinskega parka, vse s predhodnim soglasjem ZRSVN;

26.

postavljati novih svetlobnih teles,razen za osvetljevanje ali označevanje objektov s predhodnim soglasjem ZRSVN;

27.

postavljati začasnih objektov izven za to določenih mest v načrtu upravljanja ali v nasprotju z dovoljenjem za javno prireditev, ki se izda na podlagi predhodnega soglasja ZRSVN;

28.

poškodovati in uničevati parkovne in druge infrastrukture v krajinskem parku;

29.

izvajati umetnega zasneževanja ali utrjevanja prog z dodajanjem kemikalij ali mikroorganizmov,razen umetno zasneževati skakalnice na območju skakalnega centra z meteorno vodo brez utrjevanja s kemikalijami ali mikroorganizmi ali pod pogoji določenimi v vodnem dovoljenju;

30.

organizirati javnih prireditev, ki bi lahko ogrozile ugodno stanje živalskih vrst in njihovih habitatov ter varstvo naravnih vrednot brez predhodnega soglasja ZRSVN;

31.

posipavati tal s soljo, razen Večne poti, Brdnikove ceste, cest v obstoječih naseljih v krajinskem parku ter utrjenih in v javno kanalizacijo odvodnjavanih parkirišč;

32.

spuščati gorljivih modelov ali modelov z eksplozivnimi motorji;

33.

spuščati modelov motornih plovil na daljinsko vodenje izven za to določenih obdobij in območij;

34.

uporabljati pirotehničnih sredstev;

35.

voziti se s kolesi izven za to s predpisi MOL ali načrtom upravljanja določenih in označenih poti;

36.

uporabljati plovil na stoječih vodah, razen pri izvajanju vzdrževalnih del;

37.

kopati se, potapljati se, jadrati in izvajati drugih rekreacijskih dejavnosti na stoječih vodah, razen v primeru iz 33. točke tega odstavka;

38.

taboriti oziroma šotoriti v krajinskem parku, razen v Živalskem vrtu in na območju skakalnega centra;

39.

kuriti ognja izven za to določenih in označenih mest v načrtu upravljanja, razen za namene varstva gozdov;

40.

voditi psov brez povodcev;

41.

odmetavati odpadkov;

42.

urejati vrtičkov;

43.

urejati poti z odpadnimi gradbenimi materiali.

(3)

Varstveni režimi iz prvega in drugega odstavka tega člena se podrobneje prostorsko in časovno umestijo in opredelijo v načrtu upravljanja.

11. člen

(varstveni režim v naravnih rezervatih Mostec in Mali Rožnik)

(1)

V naravnih rezervatih Mostec in Mali Rožnik poleg prepovedi iz prejšnjega člena tudi ni dovoljeno:

1.

gospodariti z gozdovi;

2.

urejati in graditi nove gozdne infrastrukture;

3.

vzdrževati gozdne infrastrukture in poti s karbonatnim peskom ali z drugimi materiali, ki lahko škodljivo vplivajo na ekološke razmere;

4.

gibati se izven urejenih in označenih poti;

5.

iz narave odvzemati rastlin prostoživečih vrst in njihovih delov;

6.

vznemirjati in odvzemati iz narave živali prostoživečih vrst in njihovih razvojnih oblik;

7.

saditi dreves;

8.

izvajati javnih prireditev;

9.

posegati v vodni režim, strugo ali priobalna zemljišča.

(2)

Ne glede na:

1.

določbo 1. točke prejšnjega odstavka je dopustno izvajanje nujnih varstvenih ukrepov, ki so namenjeni ohranjanju naravnih rezervatov, brez izkoriščanja gozdov;

2.

določbo 9. točke prejšnjega odstavka je dovoljeno izvajati ukrepe za ohranjanje in izboljšanje hidrologije tal neposredno na habitatnem tipu prehodnih barij.

(3)

Ukrepi in ravnanja iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo le s predhodnim soglasjem ZRSVN.

(4)

V naravnih rezervatih Mostec in Mali Rožnik se:

-

izvaja aktivno upravljanje tako, da se ohranja vse lastnosti prehodnih barij;

-

izvaja dela v sušnem in zimskem obdobju, ko so tla kompaktna;

-

dela prednostno izvaja ročno.