TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornika obdolženega J.T. se ugodi in izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolženega J.T. iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

oprosti obtožbe,

da je dne 22. 12. 2012 na Ptuju z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi V.M.K. z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin spravil v zmoto in jo s tem zapeljal, da mu je v škodo svojega premoženja izročila 40.000,00 €, dejanje pa izvršil na način, da ji je zatrdil, da denar nujno potrebuje in ji ga bo v roku dveh let vrnil na njen transakcijski račun ter v navidezno potrditev svojih navedb izposojo potrdil tudi s podpisom predložene mu pisne pogodbe o posoji denarja 40.000,00 €, s čimer pa jo torej zapeljal in tako zavedel, da mu je navedeno vsoto denarja tudi izročila, pri čemer pa ji denarja ni imel namena vrniti, saj ji tega po poteku določenega časa ni vrnil, niti ni tega storil vsaj deloma, na njene pozive pa se tudi več ni oglašal,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika.

II. Po tretjem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku se oškodovanka V.M.K. s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

III. Po prvem odstavku 96. člena v zvezi s prvim odstavkom 98. člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, proračun. Stroški in nagrada zagovornika obdolženega, postavljenega z odločbo BPP 84/2017, se izplačajo iz sredstev Službe za brezplačno pravno pomoč.

V izreku izpodbijane prvostopne sodbe opisano dejanje, ob odsotnosti konkretizacije zakonskega znaka spravljanja v zmoto in navedbe okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na obstoj goljufivega namena pri obdolžencu že ob sklenitvi posojilne pogodbe, po presoji pritožbenega sodišča predstavlja le elemente navadnega civilno pravnega razmerja, ne pa kaznivega dejanja goljufije. Okoliščina, da je sodišče ugotovilo, da obdolženi ni imel nobenih realnih možnosti, da bi prevzete obveznosti izpolnil, ker je bil brez prihodkov in premoženja, ki bi mu to omogočalo, ob dejstvu, da to ni navedeno v opisu kaznivega dejanja, temveč izhaja šele iz sodbenih razlogov, nima za posledico, da je dejanje obdolženega, kot je opisano, kaznivo dejanje. Izreka sodbe in konkretizacije zakonskih znakov kaznivega dejanja, ki jih mora vsebovati opis kaznivega dejanja, namreč ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo sodbe