TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2008/2017 z dne 6. 7. 2017 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 285,00 EUR, povečane za 22 % DDV, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Skladno z 1. točko prvega odstavka 102. člena ZIZ je na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanje delovne uspešnosti, mogoče seči za denarne terjatve do 2/3 prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače.

Tožena stranka je štela, da 76 % minimalne plače pomeni prejemek v višini 600,95 EUR, kar je znesek, ki presega finančni cenzus za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Vendar pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, ali tožnici dejansko ostane tak znesek, saj ni razvidno, ali je to neto znesek ali bruto znesek kot tudi ni nikjer naveden celoten znesek minimalne plače ne v bruto ne v neto znesku. Po mnenju sodišča ima tožeča stranka prav, da je potrebno upoštevati 76 % minimalne plače, izražene v neto znesku, saj se tudi ugotavljanje prejemkov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje ugotavlja v neto zneskih. Ker pa iz izpodbijane odločbe ti bistveni podatki niso razvidni, se odločbe v tem delu ne da preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka.