TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke po nasprotni tožbi B. B. se ugodi in izpodbijana sodba se spremeni:

◦ v II/1. točki izreka tako, da se zavrne podredni tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi tožeče stranke A. A., ki se glasi: „Tožena stranka B. B., ..., je dolžna zaradi povečanja vrednosti solastnega deleža na nepremičnini k. o. ... parcela 1026 (ID ...) plačati tožeči stranki A. A., M., 65.018,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 4. 2019 do plačila, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.“ in

◦ v III. točki izreka tako, da mora tožena stranka in tožeča stranka po nasprotni tožbi A. A. v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki in toženi stranki po nasprotni tožbi B. B. 6.031,53 stroškov postopka na prvi stopnji.

II. Pritožba tožene stranke A. A. se zavrne in sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu, to je v odločitvi pod točko I/1. izreka potrdi.

III. Tožena stranka A. A. trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti:

◦ stroške sestave in vložitve pritožbe tožeče stranke B. B. v znesku 473,97 EUR na račun Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, TRR št.: SI56 0110 0637 0421 586, sklicna št.: 0036-934-2022, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila; in

◦ toženi stranki po nasprotni tožbi B. B. njene stroške odgovora na pritožbo postopka v znesku 1.023,89 EUR.

Trenutka dospelosti v primeru vlaganj v solastno stvar ni mogoče vezati na izgubo posesti, saj ima solastnik pravico imeti stvar v posesti (prvi odstavek 66. člena SPZ), zato pravila, po katerem dospejo zahtevki graditelja šele zatem, ko je ta izgubil posest nepremičnine (argument iz tretjega odstavka 48. člena SPZ), v primeru vlaganj solastnikov ni mogoče uporabiti. Vendar pa v konkretnem primeru, ko sporno solastno nepremičnino, v katero so bila izvršena vlaganja, uporablja zgolj solastnik, ki je izvedel vlaganja (toženec), v zvezi z izvedenimi vlaganji (še) ni moč govoriti o obogatitvi drugega solastnika (tožnice). Do obogatitve pride namreč šele, ko drug solastnik začne uporabljati nepremičnino, v katero so bila izvršena vlaganja, oziroma kakorkoli drugače uresničevati svoja (so)lastninska upravičenja. Ker torej še ni prišlo do prehoda koristi zaradi toženčevih vlaganj v solastno nepremičnino na tožnico (prvi odstavek 190. člena OZ), je toženčev tožbeni zahtevek za povrnitev vlaganj preuranjen.