TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi oškodovanca kot tožilca se ugodi iz izpodbijana sodba spremeni tako, da se obtoženega M.P. spozna za krivega,

da je kot udeleženec v prometu, s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzročil prometno nesrečo, v kateri je ena oseba umrla, s tem, da je dne 17.9.2015 ob 20.06 uri z vožnjo osebnega avtomobila, registrska številka KP CE-270, v naselju S. v K., na glavni cesti, v smeri D.- K. prepovedano prehiteval po svoji levi strani pred seboj vozeče vozilo in ni upošteval prometne signalizacije tako, da je pri odseku številka 1062, pred bencinsko črpalko, zapeljal preko neprekinjene polne črte na zaporno površino, po kateri ni dovoljena vožnja z motornimi vozili in s hitrostjo 73 km/h prekoračil najvišjo dovoljeno hitrost, ki je za vozila v naselju predpisana 50 km/h, s čimer je iz malomarnosti kršil predpise o varnosti cestnega prometa iz členov 46., 52. in 98. Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), saj se je zavedal, da s kršitvijo cestnih predpisov povzroči nevarnost, da pride do ogrožanja drugih udeležencev v cestnem prometu in tudi do prometne nesreče, pa je lahkomiselno mislil, da ne bo prišlo, kar je imelo za posledico, da je na zaporni površini s hitrostjo okoli 73 km/h s sprednjim levim delom osebnega avtomobila pod kotom okoli 30 stopinj trčil in zadel na motornem kolesu nasproti vozečega M.M., ki se je nameraval vključiti v desno na vozni pas v smeri K- -D., pri čemer je po trčenju M.M. zaradi silovitega udarca glave ob sprednji levi del osebnega avtomobila ter udarca glave v vozišče, utrpel hude in obsežne poškodbe glave in možganov, to je prečni prelom baze lobanje, številne prelome baze lobanje ter pretrganje prsne aorte, obležal na desnem robu vozišča v smeri K.- D., medtem ko je motorno kolo Piaggio odbilo še okoli 44,10 m v smeri Kopra, M.M. pa je zaradi posledic utrpljenih poškodb iz trčenja, naslednji dan po prometni nesreči umrl, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 323. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

II. Po drugem odstavku 323. člena KZ-1 in 48. členu KZ-1 se obtožencu izreče kazen 2 (dve) leti in 6 (šest) mesecev zapora in stranska kazen prepoved vožnje motornega vozila B kategorije za čas 1 (enega) leta.

III. Po prvem odstavku 95. člena ZKP je obtoženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 7. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom s strani sodišča prve stopnje, sodna taksa pa se določi za izrek zaporne kazni v višini 500,00 EUR ter za izrek stranske kazni v višini 80,00 EUR.

Vožnja preko nepretrgane sredinske črte na zaporno površino, na kateri vožnja prav tako ni dovoljena, pa je bila sestavni in neločljivi del manevra prehitevanja in kot samostojna kršitev 98. člena ZPrCP tudi neposredni vzrok prometni nesreči. Ta določba je zato specialnejša napram primerom prepovedi prehitevanja iz 52. člena ZPrCP. Obtoženec na tistem mestu, kot je to storil, v nobenem primeru ne bi smel prehitevati tudi če bi imel preglednost (vidljivost) na cestišče, kot to utemeljeno opozarja pritožba. Opisana cestna signalizacija mu je torej izrecno prepovedovala vožnjo preko sredinske nepretrgane črte in vožnjo na zaporno ploskev, ker pa je prav na tem mestu prišlo do trčenja z oškodovancem, je vzročna zveza med kršitvijo 98. člena ZPrCP in prometno nesrečo tudi podana.