TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Tožeča stranka skuša nezmožnost izvršitve inšpekcijske odločbe in sklepa o izvršbi utemeljiti s trditvijo, da namestitev fiksnih merilnih naprav na izpustu iz sušilnika II. stopnje ne bo dala merodajnih rezultatov, kar naj bi dokazovalo Poročilo o občasnih meritvah, enako naj bi potrdile tudi priče, za katere predlaga, da se jih zasliši. Tožeča stranka torej ne trdi, da inšpekcijske odločbe in sklepa o izvršbi v tem obsegu ne bi mogla izvršiti, pač pa trdi, da rezultati meritev ne bodo verodostojni. To vodi sodišče do ugotovitve, da tožeča stranka dejansko oporeka pravilnosti in popolnosti ugotovitve dejanskega stanja. Pravilnost in popolnost ugotovitve dejanskega stanja, oziroma utemeljenost ali neutemeljenost inšpekcijskih ukrepov pa niso ničnostni razlogi po določbi 279. člena ZUP.

Inšpekcijska odločba in sklep o izvršbi sta bila izdana na podlagi določb ZVO-1, Uredbe o emisiji snovi iz nepremičnih virov onesnaževanja in ZUP, ki so veljali v času izdaje teh dveh aktov. Postopek, ki se je vodil, je upravni postopek, pristojnost za odločanje pa je bila določena po ZVO-1. Zgolj dejstvo, da je kasneje prišlo do spremembe materialnih predpisov, pa ni ničnostni razlog.