146. Zakon o prometu s strupi
Na podlagi 3. točke 315. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O PROMETU S STRUPI
Razglaša se zakon o prometu s strupi, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zvezneaga zbora dne 14. februarja 1991.
Beograd, 14. februarja 1991
Predsednik Predsedstva SFRJ:
dr. Borisav Jović l. r.
Z A K O N
O PROMETU S STRUPI
Zaradi varstva življenja in zdravja ljudi, varstva življenskega okolja pred škodljivim delovanjem strupov ter preprečevanja zlorabe strupov se opravljata promet s strupi in nadzorstvo nad tem prometom pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
Strupi so po tem zakonu substance naravnega ali sintetičnega izvora in iz teh substanc izdelani preparati, ki lahko ogrozijo življenje ali zdravje ljudi, če pridejo v organizem ali v stik z njim, ali lahko škodljivo delujejo na življensko okolje.
S prometom s strupi so po tem zakonu mišljeni opremljanje strupov, skladiščenje, uvoz, izvoz, prodaja in vsako drugo dajanje strupov v promet.
Z varstvom življenskega okolja pred strupi je po tem zakonu mišljeno varstvo zraka, vode, zemljišča, hrane in krme ter rastlinskega in živalskega sveta.
Strupi se smejo dajati v promet in uporabljati, če je s toksikološko oceno pooblaščene organizacije združenega dela, ki opravlja družbeno dejavnost, ugotovljeno, da njihova uporaba v predvidene namene in na določen način ni škodljiva za zdravje ljudi in da ne deluje škodljivo na življensko okolje.
Strupi se ne smejo dajati v promet niti uporabljati, dokler se ne razvrstijo po stopnji strupenosti.
Če s tem zakonom ni določeno drugače, sta prepovedana promet in uporaba:
1)
aldrina, dieldrina, heksanklorbenzena, heksaklorcikloheksana (tehničnega), heptaklora, klordana, klordimeforma, leptofosa, natrijevega fluoracetata, svinčevega arzenata in preparatov, izdelanih iz teh substanc;
2)
benzena in preparatov, v katerih je delež benzena večji kot 1% prostornine;
3)
drugih strupenih substanc in iz njih izdelanih preparatov, ki jih z odločbo določi funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za zdravstvo.
Odločba iz 3. točke prvega odstavka tega člena se objavi v Uradnem listu SFRJ.
Prepovedana sta promet in uporaba substanc in iz njih izdelanih preparatov, ki se po tem zakonu štejejo za strupe, če je uporaba teh substanc oziroma njihovih preparatov prepovedana v državi proizvajalca.
Prepovedan je promet s strupi, za katere se med uporabo ugotovi, da škodijo zdravju ljudi oziroma da škodljivo delujejo na življensko okolje.
Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za zdravstvo, z odločbo prepove promet s strupi iz 5. člena tega zakona.
Odločba iz prvega odstavka tega člena se objavi v Uradnem listu SFRJ.
S prometom s strupi se smejo ukvarjati podjetja oziroma druge pravne osebe (v nadaljnem besedilu: organizacije, ki se ukvarjajo s prometom s strupi) pod pogoji, ki jih predpisuje ta zakon.
Strupi se smejo dajati v promet samo v originalnem pakiranju proizvajalca strupa v količinah, ki so prilagojene najpogostejšim potrebam potrošnikov.
Strupi, ki se dajejo v promet, morajo biti označeni v skladu s tem zakonom in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
Prepovedano je reklamirati strupe na način, ki utegne spraviti potrošnike v zmoto glede sestave, namena ali učinka strupa, ter jih označevati, da niso škodljivi za zdravje ljudi oziroma za življensko okolje.
Določbe tega zakona se ne uporabljajo za zdravila, ki vsebujejo strupe, in ne za strupe, ki se uporabljajo v laboratorijske in znanstvenoraziskovalne namene, če ta zakon ne določa drugače.
Posamezni strupi iz 4. člena tega zakona se smejo uporabljati v industrijski proizvodnji v skladu s predpisi, ki jih izda funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za industrijo, v sporazumu s funkcionarjem, ki vodi zvezni upravni organ za zdravstvo.
Organizacije, ki se ukvarjajjo s prometom s strupi, morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev, določenih s predpisi za ustrezne organizacije, tudi posebne pogoje, ki jih določa ta zakon.
Strupi, ki se po tem zakonu smejo dajati v promet, so glede na stopnjo akutne in kronične nevarnosti za zdravje ljudi in srednjo smrtno dozo za laboratorijske živali (oralna LD-50), odvisno od oralnega, inhalacijskega ali kožnega učinka strupa, razvrščeni v I. skupino, II. skupino in III. skupino.
V I. skupino spadajo strupi, katerih srednja smrtna doza (LD-50), ki pride v želodec podgane, je do 25 mg/kg; ki se nanese na kožo podgane ali kunca, je do 50 mg/kg, ki jo vdihavajo podgane (LC-50), je do 0,5 mg/l zraka v štirih urah.
V II. skupino spadajo strupi, katerih srednja smrtna doza (LD-50), ki pride v želodec podgane, je nad 25 mg/kg do 200 mg/kg; ki se nanese na kožo podgane ali kunca, je nad 50 mg/kg do 400 mg/kg; ki jo vdihavajo podgane (LC-50), je nad 0,5 mg/l zraka do 2 mg/l zraka v štirih urah.
V III. skupino spadajo strupi, katerih srednja smrtna doza(LD-50), ki pride v želodec podgane, je nad 200 mg/kg do 2000 mg/kg; ki se nanese na kožo podgane ali kunca, je nad 400 mg/kg do 2000 mg/kg; ki jo vdihavajo podgane (LC-50), je nad 2 mg/l zraka do 20 mg/l zraka v štirih urah.
Poleg meril iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se strupi razvrščajo v skupine tudi po drugih merilih za določanje stopnje nevarnosti posameznih strupov, ki se nanašajo na kancerogenost, mutagenost, embriotoksičnost, teratogenost, alergenost, iritantnost in podobno in ki se določijo s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona.
Zahtevo za razvrstitev strupov v skupine vloži pri zveznem upravnem organu za zdravstvo organizacija, ki strup proizvaja, uvaža ali daje v promet, ali tuji proizvajalec strupa po pooblaščenem zastopniku v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.
Organizacija oziroma tuji proizvajalec iz prvega odstavka tega člena priloži k zahtevi za razvrstitev strupa:
1)
toksikološko oceno pooblaščene organizacije po 3. členu tega zakona;
2)
dokaz o statusu strupa v državi proizvajalca in drugih državah (dovoljenje za uporabo, omejitve, prepovedi, največje dovoljene koncentracije v delovnem okolju in podobno).
Odločbo o razvrstitvi strupov v skupine izda funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za zdravstvo, ko dobi mnenje komisije za strupe.
Komisija za strupe se ustanovi pri zveznem upravnem organu za zdravstvo.
Člane komisije za strupe imenuje funkcionar iz prvega odstavka tega člena izmed priznanih farmacevtskih, medicinskih, bioloških, biotehnoloških, veterinarskih, kemijskih, kmetijskih in drugih strokovnjakov na predlog pristojnih zveznih upravnih organov in pristojnih organov v republiki oziroma avtonomni pokrajini.
Komisija za strupe sprejme poslovnik o svojem delu.
II. POSEBNI POGOJI ZA PROMET S STRUPI
Organizacije, ki se ukvarjajo s prometom s strupi, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1)
da imajo delavce s VII. stopnjo strokovne izobrazbe s področja kemije, tehnologije, farmacije, medicine, veterine, biologije, agronomije ali gozdarstva, ki nadzorujejo spravljanje, hrambo in izdajanje strupov;
2)
da imajo za spravljanje, hrambo in izdajanje strupov ustrezne prostore, za katere je z izvidom pristojnega organa v republiki oziroma avtonomni pokrajini ugotovljeno, da glede lokacije, načina graditve in kakovosti sten, osvetljenosti, prezračevanja, temperature in vlažnosti ustrezajo tehničnim in sanitarno-higienskim pogojem;
3)
da imajo drugi, ki opravljajo dela in naloge v zvezi s prometom s strupi, potrebno znanje o varstvu pred strupi, s katerimi delajo.
Organizacije iz 17. člena tega zakona ne smejo dajati strupov v promet, dokler od pristojnega organa v republiki oziroma avtonomni pokrajini ne dobijo potrdila, da so izpolnjeni pogoji, ki so predpisani za promet s strupi. Te organizacije morajo pri vpisu v register pri pristojnem sodišču predložiti dokaze, da so izpolnjeni pogoji iz 17. in 20. člena tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
Embalaža, ki se uporablja za pakiranje strupov, in posode, v katerih se hranijo strupi, morajo biti takšne, da se strupi pri prevozu, skladiščenju in ravnanju z njimi ne morejo razsuti, izteči ali izhlapeti, da se ne morejo pomešati z drugimi materiali in ne priti v stik s podom in stenami prevoznih sredstev, skladišč in drugih prostorov, v katerih so spravljeni, prav tako pa ne smejo vplivati na spremembo lastnosti strupov.
Organizacije, ki se ukvarjajo s prometom s strupi, in organizacije, ki strupe uporabljajo, morajo strupe hraniti v posebnih prostorih, silosih, rezervoarjih, cevovodih ali drugih ustreznih posodah in postrojih, v katerih ne sme biti drugih proizvodov.
Posamezni strupi se lahko hranijo v prostorih, ki so namenjeni za druge potrebe, če se hranijo v posebnih omarah in ločeno od drugih proizvodov, pod pogoji, ki so predpisani na podlagi tega zakona.
Drugi odstavek tega člena se ne nanaša na prostore, v katerih se opravlja promet z živili in predmeti splošne rabe, in tudi ne na prostore, v katerih se opravlja promet s krmili.
Prostori in omare, v katerih se hranijo strupi, morajo biti zaklenjeni in označeni z napisom: "Strup".
Ključi za prostore oziroma omare, v katerih se hranijo strupi, so pri delavcu, ki skrbi za spravljanje, hrambo in izdajanje strupov.
Strupi se morajo skladiščiti izven con za oskrbo s pitno vodo in vodnih tokov.
Strupi, ki delujejo v obliki plina (fumiganti), se skladiščijo pod pogoji iz prvega odstavka tega člena zunaj naseljenih krajev.
Strupi iz prvega in drugega odstavka tega člena se smejo skladiščiti samo s poprejšnjim dovoljenjem pristojnega organa v republiki oziroma avtonomni pokrajini.
Delavci, ki prihajajo v neposreden stik s strupi, morajo nositi ob spravljanju, hrambi, izdajanju in uporabi strupov ustrezno delovno obleko, obutev in drugo zaščitno opremo, odvisno od lastnosti strupa.