ZVPH – Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem...

647. Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

U K A Z
o razglasitvi zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju

Razglaša se zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. maja 1976 in na seji Zbora občin dne 26. maja 1976.

Št. P 0100-112/76

Ljubljana, dne 26. maja 1976.

Predsednik Sergej Kraigher l. r.

Z A K O N
o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost stalno in načrtno preprečevati ali omejevati hrup v naravnem in bivalnem okolju in na drugih območjih, ki so s predpisi tega zakona posebej zavarovana.

2. člen

Hrup je po zakonu vsak zvok, ki vpliva na psihično in fizično počutje delovnih ljudi in občanov tako, da jih ovira pri delu, zmanjšuje delovno storilnost, vzbuja nemir in moti okolje, preprečuje ljudem običajen počitek in škoduje njihovemu počutju in zdravju.

Po tem zakonu je prepovedan hrup, ki je glede na čas ali kraj, kjer nastaja, premočan, ali presega s predpisi, normativi, sprejetimi mednarodnim konvencijami, prostorskimi, urbanističnimi oziroma zazidalnimi načrti in lokacijskimi odločbami določene maksimalno dovoljene ravni hrupa (v nadaljnjem besedilu: prepovedan hrup).

3. člen

Za zavarovano naravno in bivalno okolje se po tem zakonu šteje okolje naselij in stanovanjskih hiš, bivalni prostori, zelene površine v mestih, naravna zdravilišča, območja, ki so namenjena rekreaciji in turizmu, narodni in krajinski parki ter naravni rezervati in druga območja, ki so z odlokom Skupščine SR Slovenije ali občinske skupščine posebej zavarovana.

4. člen

Varstvo pred hrupom, ki ga določa in ureja ta zakon, obsega ukrepe in postopke, s katerimi delavci v organizacijah združenega dela in občani v krajevnih skupnostih ter družbenopolitične skupnosti tako urejajo svoje okolje, da hrup ne presega maksimalno dovoljenih ravni hrupa.

Delavci v združenem delu in občani uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v zvezi z varstvom pred hrupom s samoupravnim sporazumevanjem o ukrepih in akcijah za odpravo ali zmanjšanje hrupa, z združevanjem za to potrebnih sredstev in s skupnim uresničevanjem sprejetih načrtov.

Sredstva za odpravo oziroma preprečevanje prepovedanega hrupa na izvoru so dolžne zagotavljati tiste organizacije združenega dela oziroma občani, ki hrup povzročajo.

Sanacijske programe za odpravo ali zmanjšanje prepovedanega hrupa lahko pripravlja, sprejema in izvaja tudi občinska skupščina; drugi občinski organi pa dajejo delavcem v organizacijah združenega dela in občanom spodbudo za sprejemanje samoupravnih sporazumov o odpravljanju prepovedanega hrupa.

II. UKREPI VARSTVA PRED HRUPOM

5. člen

Občani in organizacije združenega dela morajo ravnati tako, da s prepovedanim hrupom ne motijo drugih občanov in delovnih ljudi v soseski.

6. člen

Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predpiše v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona maksimalno dovoljene ravni hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter bivalne prostore.

7. člen

Pri izdelavi prostorskih, urbanističnih in zazidalnih načrtov, pri določanju lokacij za obrate in dejavnosti, ki povzročajo hrup, in pri načrtovanju gradenj ali preurejanju cest in križišč v naseljih morajo investitorji, projektanti, izvajalci gradbenih del in za prostorsko urejanje in urbanizem pristojni organi družbenopolitičnih skupnosti upoštevati predpise in normative, ki urejajo varstvo pred hrupom v Socialistični republiki Sloveniji.

Sestavni del prostorskega načrta, urbanističnega in zazidalnega načrta ter lokacijske dokumentacije mora biti pismena izjava projektanta, da so pri načrtih upoštevani normativi za varstvo pred prekomernim hrupom.

8. člen

Pri projektiranju in gradnji stanovanjskih zgradb ter razmestitvi prostorov morajo investitorji projektanti in izvajalci gradbenih del upoštevati določbe o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za okolje, v katerem naj se zgradba postavi in s predpisi, urbanističnimi načrti in lokacijskimi odločbami predpisane tehnične in druge normativne vrednosti za izolacijo stavb pred hrupom in poskrbeti, da ne bo zunanji in notranji hrup motil normalnega življenja v bivalnih prostorih.

9. člen

Predpisane in druge potrebne ukrepe varstva pred prepovedanim hrupom morajo upoštevati projektantske in druge organizacije združenega dela ter posamezniki pri projektiranju proizvodnih in drugih tehničnih objektov, pri načrtovanju in urejanju tehnološkega procesa v proizvodnji in pri projektiranju oziroma konstruiranju naprav.

Pristojni inšpekcijski organ lahko zahteva strokovno oceno o tem, ali so v tehnični dokumentaciji upoštevani vsi normativi oziroma ali so predvideni vsi potrebni ukrepi za varstvo pred pretiranim hrupom. Strokovno oceno o tem izdela za to posebej pooblaščena organizacija (22. člen).

1. Varstvo pred hrupom v gospodarskih dejavnostih

10. člen

Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (ZVPH)