121. Statut Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje
Na podlagi prvega odstavka 65. člena zakona o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Uradni list RS, št. 48/94) je Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje dne 7. 6. 1995 sprejela
S T A T U T
Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje
S statutom agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (v nadaljevanju: agencija) se določa organizacija, pravice, odgovornosti in obveznosti delavcev, način poslovanja in financiranja in druge zadeve.
Agencija opravlja naloge določene z zakonom in v skladu s tem statutom.
Agencija ima pri opravljanju nalog iz svoje pristojnosti javna pooblastila po zakonu.
3. člen
Ime, sedež, pečat
Agencija je pravna oseba z imenom agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje.
Poleg imena lahko agencija uporablja tudi skrajšano ime SDK.
Sedež agencije je v Ljubljani, Tržaška c. 16.
Agencija opravlja naloge prek organizacijskih enot.
Organizacijske enote so centrala in podružnice.
Za opravljanje določenih nalog ima lahko podružnica eno ali več ekspozitur kot izločene enote podružnice (v nadaljevanju: ekspozitura).
Agencija ima okrogel pečat z grbom Republike Slovenije. Agencija ima tudi žig in štampiljko.
Oblika in velikost pečata, štampiljke, žiga in tabel na poslovnih stavbah organizacijskih enot se določi s splošnim aktom, ki ga izda generalni direktor.
Na narodnostno mešanem območju se uporabljajo pečati in table z besedilom v slovenskem jeziku in jeziku narodnosti.
6. člen
Pooblastila v pravnem prometu
Pri opravljanju nalog agencija razpolaga s premoženjem svoje pravne predhodnice.
Agencija ima pri opravljanju nalog, določenih z zakonom in tem statutom in pri razpolaganju s premičnim in nepremičnim premoženjem, s katerim upravlja, vsa pooblastila v pravnem prometu.
Agencija odgovarja za svoje obveznosti v pravnem prometu z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.
Organizacijska enota agencije ima pri opravljanju nalog, ki jih izvršuje v imenu in za račun agencije pooblastila v mejah pristojnosti, določenih s tem statutom.
8. člen
Javnost dela in informiranje
Agencija najmanj enkrat letno poroča Državnemu zboru o svojem delu.
Agencija zagotavlja javnost svojega dela z dajanjem informacij s svojega delovnega področja. Informacije za javnost daje prek sredstev javnega obveščanja, z organiziranjem tiskovnih konferenc ter izdajanjem strokovnih publikacij. V skladu z zakonom določi generalni direktor osebe, ki so odgovorne za zagotavljanje javnosti dela.
Agencija mora pri svojem delu varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti.
S podatki, ugotovitvami in informacijami agencije, ki jih ta označi kot poslovno skrivnost, ravnajo uporabniki teh podatkov na način, ki je na njih naveden.
Agencija objavlja v Uradnem listu Republike Slovenije navodila in metodologije, ki jih izdaja v soglasju z Banko Slovenije ter vsa metodološka in druga navodila ter splošne akte, ki so določeni v zakonu o agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje in s katerim morajo biti seznanjene pravne osebe.
Agencija ima lahko interno glasilo, katerega izdajanje, urejanje in njegovo vsebinsko zasnovo določa splošni akt.
II. ORGANIZACIJA AGENCIJE
Agencija opravlja naloge, določene z zakonom, prek organizacijskih enot. Naloge so po vsebini razvrščene v naslednja področja:
(1)
plačilni promet v državi,
(3)
statistiko in informiranje,
(4)
druge naloge po posebnih predpisih in na njih temelječi pogodbi.
Centrala v Ljubljani opravlja naslednje naloge:
-
določa program nalog agencije,
-
zagotavlja enotno opravljanje nalog, uporabo enotnega postopka in enotne metodologije dela ter enotno uporabo zakonov in drugih predpisov,
-
pripravlja strokovna navodila za delo pri izvajanju zakonov in drugih predpisov in daje podrobnejša pojasnila za izvajanje predpisov in navodil,
-
opravlja instruktažo in notranje nadziranje opravljanja nalog v podružnicah,
-
daje pobude za spremembe predpisov in sodeluje pri oblikovanju predpisov s področja dela agencije,
-
obvešča vlado, Državni zbor, Državni svet in druge državne inštitucije o ugotovitvah in pojavih iz delovnega področja agencije, ki zahtevajo ukrepanje zakonodajne in izvršilne oblasti,
-
opravlja statistično informativne naloge za raven države,
-
vodi postopek nadziranja kot posebni upravni postopek na II. stopnji ter sodeluje v računsko-upravnem sporu pred vrhovnim sodiščem,
-
je nosilec razvojnih projektov in nalog v okviru pristojnosti agencije, določenih z zakonom,
-
opravlja druge naloge iz področja dela agencije.
Podružnice so razvrščene v štiri velikostne razrede.
Podružnica I. velikostnega razreda je podružnica Ljubljana v Ljubljani.
Podružnice II. velikostnega razreda so podružnica Celje v Celju, podružnica Kranj v Kranju in podružnica Maribor v Mariboru.
Podružnice III. velikostnega razreda so podružnica Koper v Kopru, podružnica Murska Sobota v Murski Soboti, podružnica Novo mesto v Novem mestu in podružnica Nova Gorica v Novi Gorici.
Podružnice IV. velikostnega razreda so podružnica Kočevje v Kočevju, podružnica Krško v Krškem, podružnica Postojna v Postojni, podružnica Ptuj na Ptuju, podružnica Trbovlje v Trbovljah in podružnica Velenje v Velenju.
1.
Plačilni promet v državi
-
davčno nadziranje pravnih oseb (davčno kontroliranje in inšpiciranje),
-
inšpiciranje zakonitosti in pravilnosti finančno-materialnega poslovanja pravnih oseb v družbeni lastnini,
-
revidiranje lastninskega preoblikovanja pravnih oseb,
-
drugo nadziranje v skladu z zakonom.
3.
Statistiko in informiranje
4.
Druge naloge po posebnih predpisih in na njih temelječi pogodbi.
Ne glede na določbe 13. člena opravlja davčno inšpiciranje bank, zavarovalnic, igralnic, velikih in povezanih gospodarskih družb z območja cele države le podružnica I. velikostnega razreda.
Podružnice opravljajo naloge na območju občin določenih v seznamu, ki je priloga tega statuta.
Podružnica I. velikostnega razreda opravlja naloge iz 14. člena statuta na območju cele države.
Kadar posamezna podružnica zaradi višje sile ne more zagotoviti potrebnega obsega in kvalitete dela za uresničitev letnega in periodičnega programa dela agencije, lahko generalni direktor s sklepom določi za vse naloge drugo krajevno pristojno podružnico.