TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se delno razveljavi v točki I izreka glede odločitve:

- o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev, da med tožnikom in drugo toženko od vključno 25. 1. 2020 dalje obstoji pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas za polni delovni čas za delovno mesto LTD z omejitvijo (za delo, pri katerem je možen le grob prijem z levo roko, s polnim delovnim časom in osnovno urno postavko 11 EUR/h, povečano za vse dodatke po podjetniški kolektivni pogodbi drugo toženke);

- o zavrnitvi zahtevka, da je dolžna drugo toženka tožnika prijaviti v socialna zavarovanja in obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje in mu vpisati delovno dobo v matično evidenco ZPIZ od vključno 25. 1. 2020 dalje ter ga pozvati nazaj na delo;

- o zavrnitvi denarnih zahtevkov, ki jih tožnik zahteva od drugo toženke za obdobje od 1. 7. 2000 dalje

in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem izpodbijanem delu potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Od prenehanja delovnega razmerja s prvo toženko lahko od drugo toženke kot (dejanskega) delodajalca utemeljeno uveljavlja priznanje delovnega razmerja in s tem povezane pravice. Ob ugotovljeni zlorabi tožniku delovno razmerje pri drugo toženki namreč ne bi zakonito prenehalo niti na podlagi odpovedi, ki bi bila morda podana s strani njegovega zadnjega formalnega delodajalca. Ker je bil dejanski delodajalec v vtoževanem obdobju drugo toženka in gre torej za eno kontinuirano dejansko delovno razmerje pri drugo toženki, za odločitev tudi niso relevantni prehodi tožnika od enega k drugemu formalnemu delodajalcu.