59. Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom (BGBIDO)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom (BGBIDO)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom (BGBIDO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. aprila 2008.
Ljubljana, dne 30. aprila 2008
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA, S PROTOKOLOM (BGBIDO)
Ratificira se Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom, podpisana v Londonu 13. novembra 2007.
Konvencija s protokolom se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:
K O N V E N C I J A
MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA
Vlada Republike Slovenije in Vlada Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska sta se v želji, da bi sklenili konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, dogovorili o naslednjem:
1. ČLEN
Osebe, za katere se uporablja konvencija
Ta konvencija se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.
2. ČLEN
Davki, za katere se uporablja konvencija
(1)
Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka in premoženja, ki se uvedejo v imenu države pogodbenice ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.
(2)
Za davke od dohodka in premoženja se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek, celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin in davki na zvišanje vrednosti kapitala.
(3)
Obstoječi davki, za katere se uporablja ta konvencija, so zlasti:
(a)
v Republiki Sloveniji:
(i)
davek od dohodkov pravnih oseb,
(iii)
davek od premoženja
(v nadaljevanju »slovenski davek«);
(b)
v Združenem kraljestvu:
(ii)
davek od dohodka pravnih oseb in
(iii)
davek od kapitalskih dobičkov
(v nadaljevanju »davek Združenega kraljestva«).
(4)
Konvencija se uporablja tudi za enake ali vsebinsko podobne davke, ki se po datumu podpisa konvencije uvedejo poleg obstoječih davkov ali namesto njih. Pristojna organa držav pogodbenic drug drugega uradno obvestita o vseh bistvenih spremembah njunih davčnih zakonodaj.
3. ČLEN
Splošna opredelitev izrazov
(1)
V tej konvenciji, razen če sobesedilo ne zahteva drugače:
(a)
izraz »Slovenija« pomeni Republiko Slovenijo, in ko se uporablja v geografskem pomenu, ozemlje Slovenije, vključno z morskim območjem, morskim dnom in morskim podzemljem ob teritorialnem morju, na katerem lahko Slovenija uveljavlja svoje suverene pravice in jurisdikcijo v skladu s svojo domačo zakonodajo in mednarodnim pravom;
(b)
izraz »Združeno kraljestvo« pomeni Veliko Britanijo in Severno Irsko, vključno z območjem zunaj teritorialnega morja Združenega kraljestva, ki je določeno po njegovi zakonodaji o epikontinentalnem pasu in v skladu z mednarodnim pravom kot območje, na katerem lahko Združeno kraljestvo uveljavlja svoje pravice glede morskega dna in morskega podzemlja ter njunih naravnih virov;
(c)
izraza »država pogodbenica« in »druga država pogodbenica« pomenita Slovenijo ali Združeno kraljestvo, kakor zahteva sobesedilo;
(d)
izraz »oseba« vključuje posameznika, družbo in katero koli drugo telo, ki združuje več oseb, vendar ob upoštevanju drugega odstavka tega člena ne vključuje osebne družbe;
(e)
izraz »družba« pomeni katero koli korporacijo ali kateri koli subjekt, ki se za davčne namene obravnava kot korporacija;
(f)
izraz »podjetje« se nanaša na kakršno koli poslovanje;
(g)
izraza »podjetje države pogodbenice« in »podjetje druge države pogodbenice« pomenita podjetje, ki ga upravlja rezident države pogodbenice, oziroma podjetje, ki ga upravlja rezident druge države pogodbenice;
(h)
izraz »mednarodni promet« pomeni prevoz z ladjo ali letalom, ki ga opravlja podjetje države pogodbenice, razen če se z ladjo ali letalom ne opravljajo prevozi samo med kraji v drugi državi pogodbenici;
(i)
izraz »pristojni organ« pomeni:
(i)
za Slovenijo Ministrstvo za finance Republike Slovenije ali njegovega pooblaščenega predstavnika;
(ii)
za Združeno kraljestvo Davčno in carinsko upravo Njenega veličanstva (Commissioners for Her Majesty's Revenue and Customs) ali njenega pooblaščenega predstavnika;
(j)
izraz »državljan« pomeni:
(aa)
posameznika, ki ima državljanstvo Slovenije;
(bb)
pravno osebo, osebno družbo ali združenje, katerega status izhaja iz veljavne zakonodaje v Sloveniji;
(ii)
v zvezi z Združenim kraljestvom britanskega državljana ali britanski subjekt, ki nima državljanstva katere druge države ali ozemlja držav Commonwealtha pod pogojem, da ima pravico do naselitve v Združenem kraljestvu, in pravno osebo, osebno družbo ali združenje, katerega status izhaja iz veljavne zakonodaje v Združenem kraljestvu;
(k)
izraz »poslovanje« vključuje opravljanje poklicnih storitev in drugih samostojnih dejavnosti.
(2)
Za namene te konvencije se kot oseba obravnava osebna družba, katere status izhaja iz slovenske zakonodaje in se po zakonodaji Slovenije obravnava kot enota, ki je davčni zavezanec.
(3)
Kadar koli država pogodbenica uporabi konvencijo, ima kateri koli izraz, ki v njej ni opredeljen, razen če sobesedilo ne zahteva drugače, pomen, ki ga ima takrat po zakonodaji te države za namene davkov, za katere se ta konvencija uporablja, pri čemer kateri koli pomen po veljavni davčni zakonodaji te države prevlada nad pomenom izraza po drugi zakonodaji te države.
(1)
V tej konvenciji izraz »rezident države pogodbenice« pomeni osebo, ki je po zakonodaji te države dolžna plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža uprave, kraja ustanovitve ali katerega koli drugega podobnega merila, in vključuje tudi to državo in katero koli njeno politično enoto ali lokalno oblast. Ta izraz pa ne vključuje osebe, ki je dolžna plačevati davke v tej državi samo v zvezi z dohodki iz virov v tej državi ali premoženja v njej.
(2)
Kadar je zaradi določb prvega odstavka tega člena posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi v skladu z naslednjimi pravili:
(a)
šteje se samo za rezidenta države pogodbenice, v kateri ima na razpolago stalno prebivališče; če ima stalno prebivališče na razpolago v obeh državah, se šteje samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih interesov);
(b)
če ni mogoče opredeliti države pogodbenice, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav na razpolago stalnega prebivališča, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče;
(c)
če ima običajno bivališče v obeh državah pogodbenicah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je;
(d)
če je državljan obeh držav pogodbenic ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.
(3)
Kadar je zaradi določb prvega odstavka tega člena oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav pogodbenic, se šteje samo za rezidenta države, v kateri je sedež njene dejanske uprave.
5. ČLEN
Stalna poslovna enota
(1)
V tej konvenciji izraz »stalna poslovna enota« pomeni stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno potekajo posli podjetja.
(2)
Izraz »stalna poslovna enota« vključuje zlasti:
(f)
rudnik, nahajališče nafte ali plina, kamnolom ali kateri koli drug kraj pridobivanja naravnih virov.
(3)
Gradbišče ali projekt gradnje ali postavitve je stalna poslovna enota samo, če traja več kakor dvanajst mesecev.
(4)
Ne glede na prejšnje določbe tega člena se šteje, da izraz »stalna poslovna enota« ne vključuje:
(a)
uporabe prostorov samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki pripada podjetju;
(b)
vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo;
(c)
vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za predelavo, ki jo opravi drugo podjetje;
(d)
vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za nakup dobrin ali blaga za podjetje ali zbiranje informacij za podjetje;
(e)
vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za opravljanje kakršne koli druge pripravljalne ali pomožne dejavnosti za podjetje;
(f)
vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za kakršno koli kombinacijo dejavnosti, navedenih v pododstavkih a do e tega odstavka, če je splošna dejavnost stalnega mesta poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalna ali pomožna.
(5)
Kadar oseba – ki ni zastopnik z neodvisnim statusom, za katerega se uporablja šesti odstavek tega člena – deluje v imenu podjetja ter ima in običajno uporablja v državi pogodbenici pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu podjetja, se ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena za to podjetje šteje, da ima stalno poslovno enoto v tej državi v zvezi z dejavnostmi, ki jih ta oseba prevzame za podjetje, razen če dejavnosti te osebe niso omejene na tiste iz četrtega odstavka tega člena, zaradi katerih se to stalno mesto poslovanja po določbah navedenega odstavka ne bi štelo za stalno poslovno enoto, če bi se opravljale prek stalnega mesta poslovanja.
(6)
Ne šteje se, da ima podjetje stalno poslovno enoto v državi pogodbenici samo zato, ker opravlja posle v tej državi prek posrednika, splošnega komisionarja ali katerega koli drugega zastopnika z neodvisnim statusom, če te osebe delujejo v okviru svojega rednega poslovanja.
(7)
Dejstvo, da družba, ki je rezident države pogodbenice, nadzoruje družbo ali je pod nadzorom družbe, ki je rezident druge države pogodbenice ali opravlja posle v tej drugi državi (prek stalne poslovne enote ali drugače), samo po sebi še ne pomeni, da je ena od družb stalna poslovna enota druge.
6. ČLEN
Dohodek iz nepremičnin
(1)
Dohodek rezidenta države pogodbenice, ki izhaja iz nepremičnin (vključno z dohodkom iz kmetijstva ali gozdarstva), ki so v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.
(2)
Izraz »nepremičnine« ima pomen, ki ga ima po pravu države pogodbenice, v kateri so te nepremičnine. Izraz vedno vključuje premoženje, ki je sestavni del nepremičnin, živino in opremo, ki se uporablja v kmetijstvu in gozdarstvu, pravice, za katere se uporabljajo določbe splošnega prava v zvezi z zemljiško lastnino, užitek na nepremičninah in pravice do spremenljivih ali stalnih plačil kot nadomestilo za izkoriščanje ali pravico do izkoriščanja nahajališč rude, virov ter drugega naravnega bogastva; ladje in letala se ne štejejo za nepremičnine.
(3)
Določbe prvega odstavka tega člena se uporabljajo za dohodek, ki se ustvari z neposredno uporabo, dajanjem v najem ali katero koli drugo obliko uporabe nepremičnine.
(4)
Določbe prvega in tretjega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za dohodek iz nepremičnin podjetja.
(1)
Dobiček podjetja države pogodbenice se obdavči samo v tej državi, razen če podjetje ne posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej. Če podjetje posluje, kakor je prej navedeno, se lahko dobiček podjetja obdavči v drugi državi, vendar samo toliko dobička, kot se pripiše tej stalni poslovni enoti.
(2)
Kadar podjetje države pogodbenice posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej, se ob upoštevanju določb tretjega odstavka tega člena v vsaki državi pogodbenici tej stalni poslovni enoti pripiše dobiček, za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi ga imela, če bi bila različno in ločeno podjetje, ki opravlja enake ali podobne dejavnosti pod istimi ali podobnimi pogoji ter povsem neodvisno posluje s podjetjem, katerega stalna poslovna enota je.
(3)
Pri določanju dobička stalne poslovne enote je dovoljeno odšteti stroške, ki nastanejo za namene stalne poslovne enote, vključno s poslovodnimi in splošnimi upravnimi stroški, ki so tako nastali v državi, v kateri je stalna poslovna enota, ali drugje.
(4)
Če se v državi pogodbenici dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti, običajno določi na podlagi porazdelitve vsega dobička podjetja na njegove dele, nobena določba v drugem odstavku tega člena tej državi pogodbenici ne preprečuje določiti obdavčljivega dobička s tako običajno porazdelitvijo; sprejeta metoda porazdelitve pa mora biti taka, da je rezultat v skladu z načeli tega člena.
(5)
Stalni poslovni enoti se ne pripiše dobiček samo zato, ker nakupuje dobrine ali blago za podjetje.
(6)
Za namene prejšnjih odstavkov se dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti, vsako leto določi po isti metodi, razen če ni upravičenega in zadostnega razloga za nasprotno.
(7)
Kadar dobiček vključuje dohodkovne postavke ali kapitalske dobičke, ki so posebej obravnavani v drugih členih te konvencije, določbe tega člena ne vplivajo na določbe tistih členov.
8. ČLEN
Ladijski in letalski prevoz
(1)
Dobiček podjetja države pogodbenice iz opravljanja ladijskih ali letalskih prevozov v mednarodnem prometu se obdavči samo v tej državi.
(2)
Za namene tega člena dobiček iz opravljanja ladijskih in letalskih prevozov v mednarodnem prometu vključuje:
(a)
dobiček iz dajanja v najem prostora na ladjah ali letalih in
(b)
dobiček iz uporabe, vzdrževanja ali dajanja v najem zabojnikov (vključno s priklopniki in s tem povezane opreme za prevoz zabojnikov), ki se uporabljajo za prevoz dobrin ali blaga; kadar je tako dajanje v najem ali je taka uporaba, vzdrževanje ali dajanje v najem, odvisno od primera, povezano z opravljanjem ladijskih ali letalskih prevozov v mednarodnem prometu.