Nalaganje dokumenta...
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 100-4380/2009, stran 13443 DATUM OBJAVE: 8.12.2009
VELJAVNOST: od 23.12.2009 / UPORABA: od 23.12.2009
RS 100-4380/2009
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 23.12.2009 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 4.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
4380. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda
Na podlagi 2. in 26. člena Zakona o varstvu okolja – uradno prečiščeno besedilo (ZVO-1-UPB1) (Uradni list RS, št. 39/06), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – ZP-1-UPB4, 17/08) ter 33. člena Statuta Občine Ajdovščina (Uradno glasilo št. 7/99, Uradni list RS, št. 2/02, 41/05 in 92/05) je Občinski svet Občine Ajdovščina na 33. redni seji dne 26. 11. 2009 sprejel
O D L O K
o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda
o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa pogoje in način odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske odpadne vode kot obvezne občinske gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu: storitve javne službe), gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, pravice in obveznosti izvajalca in uporabnikov, nadzor nad izvajanjem dejavnosti ter kršitve njegovih določb in sankcije zanje.
Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti, in padavinsko vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin ali streh.
Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik (ali s strani lastnika določen neposredni uporabnik) stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, oziroma se z njene strehe odvaja padavinska odpadna voda, ter lastnik javnih površin, s katerih se odvaja padavinska odpadna voda in na katero se nanašajo storitve javne službe.
Lastnik stavbe, v kateri nastaja industrijska odpadna voda, kot tudi lastnik površine, ki ni javna površina, se ne šteje za uporabnika storitve javne službe, ne glede na to, če se odpadna voda iz teh stavb oziroma s teh površin odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Izvajalec javne službe zagotavlja odvajanje in čiščenje teh odpadnih voda kot posebno storitev, zaradi uporabe javne kanalizacije.
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je zanje določen v Pravilniku o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07) – v nadaljnjem besedilu: republiški pravilnik.
2. člen
Območje izvajanja javne službe je celotno območje Občine Ajdovščina. Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe preko svojega javnega podjetja Komunalno stanovanjske družbe d.o.o. Ajdovščina.
V naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, obsega javna služba naslednje storitve:
-
vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
-
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh in javnih površin,
-
prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljnjem besedilu: MKČN), ter obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter njegovo obdelavo v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata, najmanj enkrat na štiri leta,
-
prve meritve in obratovalni monitoring za MKČN.
Za stavbe v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, pa mora izvajalec javne službe zagotoviti naslednje storitve:
-
redno praznjenje nepretočnih greznic ter odvoz in obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
-
praznjenje pretočnih greznic skladno z razporedom upravljavca glede praznjenja greznic, vendar le do izteka rokov za njihovo prilagoditev, določenih v operativnem programu,
-
prevzem blata iz MKČN pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta,
-
prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obratovanja za MKČN iz prejšnje alineje,
-
izdajo potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN.
II. OBJEKTI IN NAPRAVE
3. člen
Javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki jih uporabljata najmanj dva uporabnika. Sestavljajo jo sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v sekundarno, primarno in magistralno kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode iz stavb ter padavinske vode s streh in z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin. Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura.
Vodenje katastra javne kanalizacije zagotavlja Občina Ajdovščina v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, v katastru pa se morajo voditi podatki, določeni v 20. členu republiškega pravilnika.
4. člen
Kanalizacijski priključek stavbe na javno kanalizacijo, pretočne in nepretočne greznice ter MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije.
Priključek stavbe na javno kanalizacijo je kanalski vod, ki je del interne kanalizacije ter z njim povezane tehnološke naprave, kot so peskolov, lovilec olj in črpališče za prečrpavanje odpadne vode, ki je namenjen odvajanju odpadne vode v omrežje javne kanalizacije. Priključek poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do prvega revizijskega jaška ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni mogoče postaviti.
III. GRADNJA NOVIH KANALIZACIJSKIH OMREŽIJ
5. člen
Opremljenost naselij oziroma poselitvenih območij, ki morajo biti skladno z zahtevami republiškega pravilnika opremljena z javno kanalizacijo, zagotavlja Občina Ajdovščina po dinamiki, določeni z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne vode. Vsa nova omrežja javne kanalizacije morajo biti, če je to ekonomsko upravičeno, zgrajena v ločenem sistemu, kar velja tudi pri obnovi obstoječega kanalizacijskega omrežja.
6. člen
Lastnik oziroma upravljavec stavbe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z mešano javno kanalizacijo za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode mora, kadar je to izvedljivo zagotoviti, da se padavinska voda, ki odteka s strehe, odvaja neposredno v vode ali posredno v podzemne vode, upravljavec javne kanalizacije pa mora zagotoviti ustrezno zadržanje prvega naliva padavinske vode v napravah za zadrževanje in mehansko čiščenje.
IV. PRENOS OBJEKTOV IN NAPRAV JAVNE KANALIZACIJE V UPRAVLJANJE
7. člen
Prenos obstoječih omrežij in objektov javne kanalizacije, ki so v lasti Občine Ajdovščina ali v lasti drugih oseb javnega ali zasebnega prava, v upravljanje izvajalcu javne službe, se izvede na podlagi sklenjene pogodbe. Postopek prenosa mora biti izpeljan dokumentirano, z zapisnikom o predaji, pogoji, ki morajo biti pri tem izpolnjeni glede potrebne dokumentacije (kataster, evidenca priključkov, program sanacije …) in izvedenih ukrepov, se podrobneje določijo s pogodbo. Do prenosa v upravljanje upravljajo z obstoječo kanalizacijo dosedanji upravljavci.
Za prenos novozgrajenih objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje izvajalcu javne službe pa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
-
objekti in omrežja za odvajanje odpadnih voda, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, izdelan digitalni kataster javne kanalizacije, video posnetek kanalizacije, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti ter urejena lastninska razmerja),
-
objekti za čiščenje odpadnih voda morajo imeti uporabno dovoljenje, poslovnik za obratovanje, navodila za obratovanje ter servisne in garancijske liste,
-
postopek prenosa mora biti izpeljan dokumentirano, z zapisnikom o primopredaji.
V. PRIKLJUČITEV NA KANALIZACIJSKO OMREŽJE
8. člen
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora neposredno odvajati v javno kanalizacijo. Lastnik take stavbe mora zagotoviti izvedbo priključka stavbe na omrežje javne kanalizacije, če znaša dolžina priključka do 100 m, odvajanje odpadne vode pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
V javno kanalizacijo se mora pod enakimi pogoji neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, opremljenega z javno kanalizacijo, njen upravljavec pa mora v okviru razpoložljivih kapacitet omogočiti priključitev, če je letna obremenitev zaradi nastajanja odpadne vode, preračuna na 1 m dolžine kanala, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadne vode pa je možno brez naprav za prečrpavanje. Odpadne vode iz zgradbe, kjer je njihov izpust pod koto dna odvodnega kanala, se v javno kanalizacijo lahko odvajajo preko hišnega črpališča, ki pa ga je dolžan zgraditi lastnik zgradbe kot del interne kanalizacije.
Javna kanalizacija, na katero je priključitev stavb obvezna, mora zagotoviti gravitacijsko odvajanje odpadne vode iz pritličja, ne pa tudi iz kletnih prostorov objekta. V primeru, da kota dna odvodnega kanala dopušča neposredno odvajanje odpadnih komunalnih vod iz kletnih prostorov zgradbe, upravljavec javne kanalizacije lahko dopusti priključitev na kanalizacijo z neposrednim odvajanjem odpadne vode iz kletnih prostorov, vendar na izključno odgovornost lastnika zgradbe, ki mora zaradi nevarnosti povratnega udora odpadne vode vgraditi protipovratne lopute ali črpalke.
9. člen
Obveznost priključitve velja po zgraditvi javne kanalizacije pod enakimi pogoji tudi za lastnike obstoječih stavb iz prejšnjega člena, ki dotlej niso bili priključeni na javno kanalizacijo.
Upravljavec mora lastnika obstoječe stavbe, ki še ni priključena na javno kanalizacijo, najpozneje v roku 6 mesecev po izgradnji kanalizacijskega sistema obvestiti o tem, da je obvezna priključitev njegove stavbe na javno kanalizacijo, ter mu posredovati pogoje za priključitev.
V roku 6 mesecev po prejemu obvestila o tem, da so dolžni svoje stavbe priključiti na javno kanalizacijo, morajo lastniki pridobiti dovoljenje za priključitev, ter priključitev tudi izvesti, greznice ali MKČN, v katere se je iz stavb odvajala odpadna voda, pa izprazniti in izključiti iz sistema za odvajanje odpadne vode.
10. člen
V okviru storitev javne službe upravljavec javne kanalizacije kot pristojni soglasodajalec izdaja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora in na podlagi pooblastila občine: soglasja in dovoljenja za priključitev na javno kanalizacijo, projektne pogoje v zvezi z gradnjo v varovalnem pasu javne kanalizacije in soglasja k projektnim rešitvam, ter smernice in mnenja k prostorskim aktom.
Iz soglasja za priključitev mora biti jasno razvidno, ali je konkretno zemljišče komunalno opremljeno z javno kanalizacijo, določeni pa morajo biti tudi pogoji, ki jih mora izpolniti investitor kot bodoči uporabnik (mesto priključitve, trasa in profil priključka, podatki o dokumentaciji oziroma drugih zahtevah, ki morajo biti izpolnjene kot pogoj za izdajo dovoljenja za priključek).
V primeru, da razmere ne omogočajo novih priključitev na kanalizacijsko omrežje, je upravljavec dolžan vlagatelja zahteve za soglasje seznaniti o razmerah kot tudi o pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.
11. člen
Upravljavec je dolžan po naročilu lastnika stavbe in na njegove stroške izvesti priključitev oziroma lastniku dovoliti izvedbo priključitve stavbe na javno kanalizacijo, ko mu le-ta predloži dovoljenje za priključitev in dokazilo o izpolnitvi obveznosti iz soglasja za priključitev. Ustreznost izvedbe interne kanalizacije je pred priključitvijo na javno kanalizacijo dolžan preveriti strokovno usposobljen predstavnik upravljavca javne kanalizacije.
Upravljavec javne kanalizacije mora voditi evidence o stavbah, priključenih na javno kanalizacijo, o priključkih stavb in trasah teh priključkov.
12. člen
Za vsako stavbo ali sklop stavb na isti lokaciji, ki pripadajo istemu uporabniku, je načeloma dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo, prav tako se vsaka stavba praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primeru, ko je racionalno uporabiti obstoječi priključek, ki je tehnično ustrezen in ustreznih kapacitet, za priključitev več stavb različnih uporabnikov na javno kanalizacijo, dobi del obstoječega priključka značaj javne kanalizacije, s čimer pa mora soglašati njegov lastnik. Brez soglasja upravljavca uporabnik ne sme dovoliti priključitve stavbe drugega lastnika na svojo kanalizacijo oziroma priključek.
13. člen
Na spojnem kanalu, preko katerega se odvaja industrijska odpadna voda v javno kanalizacijo, se mora izvesti merilno mesto, v katerem je mogoče meriti količino odpadnih voda in odvzemati kontrolne vzorce zaradi določitve kvalitete odpadne vode.
Če uporabnikov obstoječi priključek na javno kanalizacijo ni izveden strokovno, če ni izvedeno ustrezno merilno mesto ali ni omogočeno izvajanje meritev, ko je to potrebno, oziroma niso dostavljena zagotovila o brezhibnosti vgrajenih merilnih naprav, pozove upravljavec uporabnika, da ga v roku, ki ga določi, ustrezno uskladi oziroma dostavi potrdilo o ustreznosti vgrajenih merilnih naprav, sicer po preteku tega roka upravljavec zahteva ukrepanje pristojne inšpekcije.
14. člen
Upravljavec lahko ukine priključek na javno kanalizacijo le v primeru odstranitve stavbe, ki je bila priključena. Uporabnik mora pisno odpovedati priključek najpozneje 14 dni pred rušitvijo stavbe. Upravljavec ukine priključek tako, da:
-
fizično odstrani priključno cev, oziroma ukine vodovodni priključek, če se vodooskrba izvaja kot javna služba,