• PREDPIS
  • VELJAVEN

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Ob železniški postaji – sever

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 57-2834/2009, stran 8036 DATUM OBJAVE: 24.7.2009

VELJAVNOST: od 8.8.2009 / UPORABA: od 8.8.2009

RS 57-2834/2009

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 8.8.2009 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 4.3.2026: ŠE V OBDELAVI.

Časovnica

Na današnji dan, 4.3.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • ŠE V OBDELAVI
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 8.8.2009
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
2834. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Ob železniški postaji – sever
Na podlagi 52. člena in v povezavi z 98. členom Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07) ter na podlagi 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradne objave, št. 6/02, 25/02 in Uradni list RS, št. 38/05, 24/06) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 9. julija 2009 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Ob železniški postaji – sever

1. člen

(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju OPPN) Ob železniški postaji – sever, ki ga je izdelala Ravnikar – Potokar arhitekturni biro d.o.o. Ljubljana v aprilu 2009 pod številko 5/2008.

2. člen

(vsebina načrta)
OPPN vsebuje:

-

obrazložitev in utemeljitev,

-

grafične prikaze sedanjega ter bodočega stanja zazidave in komunalne ureditve,

-

priloge, strokovne podlage in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.

3. člen

(območje OPPN)
OPPN obravnava del območja, ki ga ureja Odlok o lokacijskem načrtu Ob železniški postaji v Novi Gorici (Uradni list RS, št. 14/06). Obsega površine od Prvomajske ulice na vzhodu do zadnjega železniškega tira na zahodu, na severu do industrijskega kompleksa Gostol, na jugu pa do načrtovane stanovanjske soseske Majske poljane. Načrt povzema tudi novo načrtovano ureditev Prvomajske ulice, ki je LN še ni mogel upoštevati. V območje OPPN ni zajet del trgovskega objekta s trgovino z gradbenimi izdelki OBI na severnem robu. Območje obsega zemljišče v skupni površini cca. 6,9 ha in zajema zemljišča s parcelnimi številkami 21/7, 21/8, 21/10, 21/18, 21/19, 21/20, 21/21, 21/22, 21/23, 21/24, 21/32, 21/33, 21/35, 21/36, 21 /37, 34 in 1941/1, vse k.o. Nova Gorica.

4. člen

(ureditev območja)

(1)

Degradirano območje tirnih naprav med železnico in Prvomajsko ulico se preuredi v trgovsko, ter se tako vključi v obstoječ fizični in vsebinski kontekst mesta.

(2)

Preureditev območja vključuje tudi strategijo sanacije in zavarovanja stavbnega fonda tehnične in kulturne dediščine, povečanja dostopnosti in prehodnosti območja, ter razporeditve vitalnih točk javnega programa.

(3)

Trgovska cona zajema celotno območje od nekdanje upravne stavbe do poslovnih površin podjetja Gostol. Program nakupovalnega centra se pretežno odvija pod enotno streho. Prenovljeni objekt remize se prenovi v skladu z zahtevami varovanja tehnične dediščine ter nameni javnemu programu. V parterju pred nakupovalnim centrom se prepletajo zunanja parkirišča, tlakovane površine pešca in zelenje. Znotraj tlakovane površine se obnovi ohranjeni vodni stolp.

5. člen

(določila urbanističnega oblikovanja)

(1)

Trgovski center je največji predvideni novozgrajeni objekt na širšem ureditvenem območju ob železniški progi. Njegovo oblikovanje je podrejeno objektu ohranjene in obnovljene remize v osrednjem delu trgovske cone, ki se ji struktura hiše nekoliko izmakne in s tem ustvari notranji trg.

(2)

Obliko trga narekuje objekt remize, na katero se ureditev trgovskega centra naveže z lahko delno streho. V obnovljenem objektu remize se brez bistvenih posegov v strukturo tehničnega spomenika uredi trgovski program, del površin pa se nameni za javne in kulturne namene. Vodni stolp je prenovljen in namenjen gostinsko kulturnemu programu. Poglobljen krog obračalnice vagonov se ohrani, prav tako pa se ohrani in rekonstruira tudi del obstoječega železniškega tira, ki bo ponazarjal nekdanjo funkcionalno povezavo spomenika remize z delujočo železniško infrastrukturo izven obravnavanega območja.

6. člen

(določila arhitekturnega oblikovanja)

(1)

Maksimalni gabariti in odmiki objektov so določeni v grafičnih sestavinah. Odstopanja od predvidenih gabaritov so lahko max. 10% v horizontalni in vertikalni smeri, kjer je to prostorsko izvedljivo.

(2)

Po tlorisni zasnovi se trgovski objekt deli na dva dela, ta odlok pa ureja le njegov južni del, trgovski center s posameznimi trgovskimi lokali.

(3)

Zaradi potrebe po enovitem urejanju območja Prvomajske ulice in s tem pogojenim potekom vodov in priključkov komunalne infrastrukture, se zunanja ureditev območja obravnava v celoti, vključno z delom, ki pripada severnemu delu objekta izven območja načrta.

(4)

Trgovski center je zasnovan kot niz posameznih večjih prodajnih lokalov ob vzdolžni osrednji poti. Na strehi nakupovalnega centra so deloma predvideni svetlobniki. Nad povezovalno potjo in nad območjem notranje tržnice ob objektu remize je streha delno zastekljena.

(5)

Objekt je podkleten za enoetažno garažo za cca 570 pm, z uvozom in izvozom s parterne ploščadi ter povezavo s trgovskim centrom in s trgovino gradbenih izdelkov (izven območja načrta) preko tekočega traku in vertikalnega jedra.

(6)

Nakupovalni center je delno dvoetažen, od tega je del namenjen trgovskemu programu, del pa območju kinodvoran.

(7)

Nadstrešnice so dovoljene (tudi če niso posebej prikazane v grafičnih prilogah), v kolikor ležijo na zemljiščih investitorja in imajo odmik vsaj 4 m od parcelnih mej, sicer pa le s soglasjem soseda in pristojnega soglasodajalca.

(8)

Notranja dvorišča se ne glede na prikazano tlorisno zasnovo lahko urejajo znotraj sklopa pozidanih površin, ki funkcionalno služijo sklopu trgovskega centra, in so lahko pokrita ali nepokrita.

(9)

Sistem notranjega razporeda poslovnih enot in komunikacijskih hodnikov je grafično prikazan le shematsko in se pri izdelavi projekta za PGD lahko prilagaja dejanskim potrebam investitorja. Razporeditev gradbenih mas in višinskih poudarkov znotraj gabaritov trgovskega centra je prikazana le informativno, dejanska razporeditev pa bo podana z načrtom za gradbeno dovoljenje, glede na dejanske potrebe podrobnega programa trgovskega centra. Zgornja višinska meja kote strehe notranje ulice lahko doseže zgornjo mejo višine strehe kinodvoran.

6.a člen

(varstvo kulturne dediščine)

(1)

Na območju OPPN sta dva objekta kulturne dediščine, Nova Gorica – Vodni stolp, EŠD 17661 in Nova Gorica – Železniške delavnice EŠD 17662. Pred izvajanjem posegov na objektih kulturne dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje organa, pristojnega za kulturno dediščino. Kulturnovarstveno soglasje bo izdano ob upoštevanju kulturnovarstvenih pogojev.

(2)

Pri objektu Železniške delavnice (»remiza«) se varuje sledeče elemente:

-

obstoječi stavbni volumen – dovoljena je odstranitev prizidka na severovzhodni strani.

-

obliko, konstrukcijo in nagib strehe – dovoljena je zamenjava obstoječe salonitne kritine z ravnimi ploščami svetlo sive barve, položenimi podobno kot na višjem delu obstoječe strehe oziroma stavbi železniške postaje.

-

obstoječe fasade, vključno z obdelavo in barvo ometov ter kamnitimi policami – odpre se vse zazidane odprtine ter namesti okna v enakem rastru in barvi kot pri obstoječih. Streha novega objekta ne sme rezati zatrepnih fasad, ki morata biti vidni iz notranjega trga v celoti. Pred njimi se zato uredi razširjen odprt prostor, ki naj bo odprt vsaj v širini deset metrov. Stiki novega in obstoječega objekta morajo biti transparentni, vhod se lahko namesti na vogal objekta. Steklena streha novega dela se sme z obstoječim stikati v višini napušča. Zunanji obod remize mora biti v celoti viden, nanj in ob njega ni dovoljeno postavljati ničesar, niti ne steklenih nadstrešnic. Jugozahodni del novega objekta naj bo zastekljen, da bo ohranjena vizualna komunikacija z območjem železniške postaje. Prostor med železniško progo in novim objektom naj bo urejen, skladišča embalaže in podobno, niso dopustna.

-

pričevalnost oziroma spomin na funkcionalno rabo objekta, vključno z zunanjim tirnim sistemom obračališča in obračalno ploščo. Ta naj se ohranja vključno z enim tirom, na katerega se postavi muzejska lokomotiva. Vsaj en originalen tir – tisti, ki vodi v predvideni muzejski prostor v remizi, se ohrani v izvirni obliki, ostale se lahko prezentira v kovinskih pasovih enake širine kot tirnice. Obstoječi tirni sistem je nujno natančno dokumentirati, mersko in fotografsko, posnetke pa razstaviti v muzejskem prostoru na notranjem trgu.

(3)

Pri objektu Vodni stolp se varuje:

-

obstoječi stavbni volumen ter oblika in obdelava fasad.

-

parter okrog stolpa, ki mora biti ozelenjen ali tlakovan, z vseh strani stolpa minimalno v širini pet metrov.

7. člen

(tipologija objektov)

(1)

Trgovski objekt:
max. tlorisni gabarit objekta               cca 305,00 x 115,00 m
viš. kota vhoda                     ± 0,00 = 92,00 – 92,30 n.m.v.
max. viš. kota strehe trgovskega
dela objekta                               +12,50 = 104,80 n.m.v.
max. viš. kota strehe kinodvoran           +17,00 = 109,30 n.m.v.
kota kletne garaže                               -3,50 do -4,00 m

(2)

Remiza (prenova)
viš. kota vhoda              ±0,00 = 91,60 n.m.v. do 92,30 n.m.v.
kota strehe                                +15,70 = 107,30 n.m.v.

8. člen

(postavljanje reklamnih panojev in tabel)
Reklamni panoji in table morajo biti oblikovani enotno in združeni na skupnih označevalnih mestih. Označevalni totem je lahko visok 25 metrov.

9. člen

(zunanja ureditev)
Zunanja ureditev na obravnavanem območju je predvidena kot kombinacija utrjenih asfaltnih in tlakovanih površin, v čim večji možni meri pa tudi urejenih zelenic z zasaditvijo nizkih grmovnic in dreves. Program trgovskega centra je v največji meri povezan z zunanjim prostorom, zlasti je poudarek pri vsebinski in oblikovni ureditvi dan vstopnemu prostoru v trgovski center.

10. člen

(cestno omrežje)

(1)

Ureditveno območje je le del večjega otoka, ki ga določajo robne ulice: Kolodvorska, Erjavčeva, Prvomajska in Lavričeva. Cona je slabo prehodna, saj na potezi od Erjavčeve do Lavričeve ni prečne povezave. Povečani prometni tokovi se rešujejo predvsem z obnovo in preureditvijo Prvomajske ulice ter z regulacijo in izboljšavo obstoječih cest.

(2)

V ureditveno območje je vpeljana nova servisna cesta, ki se odcepi pri upravni stavbi Gostola, in je speljana mimo novega nakupovalnega centra po celotnem hrbtnem delu območja. Na južnem delu je priključena na Erjavčevo cesto. Servisna cesta mora biti v območju pred tiri izvedena tako, da izvedba omogoča njeno nadaljevanje pod tiri in priključitev na Svetogorsko ulico (Via Monte Santo) v sosednji Gorici.

(3)

Na obravnavanem odseku Prvomajske ulice se uredi kolesarska steza kot dvosmerna kolesarska steza ob zahodnem robu ulice, ob njej pa še pločnik. Pločnik ob vzhodnem robu ostaja nespremenjen. Zaradi zagotovitve varovalnega pasu med kolesarsko stezo in robom Prvomajske ulice se ulica zoža na profil 9,0 m.