Odlok o razglasitvi Spomenika 900-letnici Ribnice – Breže – za kulturni spomenik lokalnega pomena

761. Odlok o razglasitvi Spomenika 900-letnici Ribnice – Breže – za kulturni spomenik lokalnega pomena

Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 – odl. US, 90/12, 111/13, 32/16, 21/18 – ZNOrg), 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE), 17. člena Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 191/20), 62. in 75. člen Poslovnika Občinskega sveta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 191/20) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine z dne 21. 2. 2023 je Občinski svet Občine Ribnica na 3. redni seji dne 2. 3. 2023 sprejel

O D L O K
o razglasitvi Spomenika 900-letnici Ribnice – Breže – za kulturni spomenik lokalnega pomena

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Breže – Spomenik 900-letnici Ribnice, EŠD 23066 (v nadaljnjem besedilu: spomenik).

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik so:

Spomenik je delo priznanega slovenskega akademskega kiparja Staneta Jarma (1931–2011), nagrajenca Prešernovega sklada (1963).

Kot ustvarjalec je bil aktiven na področju kiparstva, grafike in risbe. Sodeloval je na številnih likovnih kolonijah, kiparskih simpozijih ter skupinskih razstavah doma in v tujini. Širša javnost ga pozna po ekspresionističnih upodobitvah Križanega in križevih potov in po tem, da je bil pri nas med prvimi, ki so »kiparili« z motorno žago.Njegova dela hranijo v zasebnih in javnih zbirkah, nekaj del je zbranih v galeriji, ki jo je sam uredil v svoji rojstni hiši v Osilnici. Deloval je širom Slovenije in tudi v zamejstvu, vendar je s svojimi umetniškimi stvaritvami najbolj gosto posejal kočevsko-ribniško regijo. V Ribnici je poleg portretov Jakoba P. Gallusa (1968) in dr. Janeza Oražma (1989), na ribniškem pokopališču s svojimi deli opremil pokopališke objekte (1979). Za t. i. Park skulptur (1979–1982) v ribniškem grajskem parku je prispeval štiri stvaritve. Jarmov umetniški opus, ki vsebuje močne elemente ljudske umetnosti in odraža njegovo ljubezen do domačih krajev in običajev, je leta 1982 dopolnila monumentalna lesena skulptura posvečena suhorobarstvu, obrti po kateri so bili Ribničani prepoznavni širom sveta.

Spomenik ima močan simbolni in identitetni pomen za Ribnico in okoliške kraje, kjer je suhorobarska obrt predstavljala pomemben vir dohodka.

Postavljen je bil v spomin na 900-letnico omembe Ribnice, ki je pomembna obletnica v zgodovini mesta Ribnica. Narejen je iz lesa, ki je tudi osnova za suhorobarske izdelke, sestavljen pa je iz dveh pogostih in najbolj reprezentativnih elementov v suhorobarstvu: iz sita in lesenih žlic. Lesene žlice lahko hkrati dojemamo tudi kot portrete ribniških krošnjarjev, s stiliziranimi obraznimi potezami. Suhorobarstvo se prvič omenja v 14. stoletju v patentu, ki ga je izdal cesar Friderik III. Habsburški. Sita, rešeta in rete (v ribniškem narečju räjte), z obodom iz jelovega ali smrekovega lesa, so bili glavno prodajno blago v dunajski okolici. Suhorobarska obrt je od leta 2015 registrirana kot nesnovna kulturna dediščina.

Spomenik ima poseben prostorski pomen, saj zaznamuje pomembno vstopno točko v identitetno prepoznavno ribniško suhorobarsko krajino.

Lociran je ob regionalno cesto Ljubljana–Ribnica in s svojo monumentalnostjo ter vertikalno zasnovo, na preglednem predvsem ravninskem območju njiv, deluje kot velika umetniško oblikovana krajevna oznaka, ki opozarja mimoidoče, da vstopajo v krajino s prepoznavno tradicionalno obrtjo suhorobarstva. Širše gledano se nahaja v severozahodnem delu Ribniškega polja, ki ga definira značilna parcelacija v progah ter posamezne skupine dreves. V bližini ni veliko drugih vertikalnih poudarkov, z izjemo cerkve sv. Križa in sv. Marka.