Odredba o homologiranju cestnih vozil glede na namestitev svetlobne opreme (št. 48.02)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 62-2983/1999, stran 7948 DATUM OBJAVE: 5.8.1999

RS 62-2983/1999

2983. Odredba o homologiranju cestnih vozil glede na namestitev svetlobne opreme (št. 48.02)
Na podlagi 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) izdaja minister za znanost in tehnologijo
O D R E D B O
o homologiranju cestnih vozil glede na namestitev svetlobne opreme (št. 48.02)

1. SPLOŠNO

1.1 Vozila kategorij * M, N in O morajo biti homologirana v skladu s to odredbo.

2. PODROČJE UPORABE

2.1 Ta odredba se nanaša na namestitev svetlobne opreme na cestna motorna vozila, z nadgradnjo ali brez nje, z najmanj štirimi kolesi in konstrukcijsko določeno hitrostjo, večjo od 25 km/h, kot tudi na njihove priklopnike. Izjema so tirna vozila, kmetijski in gozdarski traktorji in delovni stroji.

3 ZAHTEVE

3.1 Splošne zahteve

3.

1.1 Naprave za osvetljevanje in dajanje svetlobnih signalov morajo biti vgrajene oziroma nameščene tako, da pri normalni rabi in kljub morebitnim vibracijam, katerim so izpostavljene, ne spremenijo s to odredbo predpisanih lastnosti in da ostane tudi vozilo skladno z določili te odredbe. Predvsem se ne smejo nenamerno spremeniti nastavitve žarometov in drugih svetilk.

3.

1.2 Žarometi za dolgi in kratki svetlobni pramen in žarometi za meglo morajo biti vgrajeni tako, da jih je mogoče na preprost način pravilno nastaviti.

3.

1.3 Za vse naprave za dajanje svetlobnih signalov, tudi tiste, ki so nameščene na bočnih straneh vozila, velja, da mora biti po vgradnji na vozilo referenčna os svetilke vzporedna s podlago, na kateri vozilo stoji. Za bočne odsevnike mora biti ta os pravokotna na navpično ravnino, ki poteka skozi vzdolžno os vozila, pri vseh drugih napravah za dajanje svetlobnih signalov pa mora biti vzporedna z njo. Dovoljeno odstopanje je + / - 30 v vseh smereh. Če je proizvajalec svetlobne naprave predpisal posebne zahteve za vgradnjo, jih je treba dosledno upoštevati.

3.

1.4 Če ni posebej predpisano drugače, je treba višino in usmeritev svetilk preverjati na neobremenjenem vozilu, ki stoji na ravni vodoravni površini, pod pogoji normalne rabe vozila (motor vozila deluje, priklopno vozilo priključeno na vlečno vozilo)

3.

1.5 Če ni posebej predpisano drugače, morajo biti svetilke istega para

3.

1.5.1 nameščene simetrično glede na vzdolžno os vozila (ta ocena se opravi glede na zunanjo geometrično obliko svetilke in ne glede na svetlečo površino svetilke);

3.

1.5.2 nameščene medsebojno simetrično glede na vzdolžno os vozila; ta zahteva ne zadeva notranje strukture svetilk;

3.

1.5.3 ustrezati istim kolorimetričnim predpisom in

3.

1.5.4 imeti približno enake fotometrične lastnosti.

3.

1.6 Pri vozilih z nesimetrično zunanjo obliko je treba ta določila čimbolj upoštevati.

3.

1.7 Svetilke z različnimi funkcijami so lahko samostojne, združene, kombinirane ali integrirane, vendar le, če vsaka svetilka ustreza vsem zahtevam za barvo, položaj, usmeritev, geometrično vidnost, električno vezavo in drugim zahtevam (če obstajajo), ki zanjo veljajo.
(Samostojne svetilke so tiste, ki imajo ločene leče, ločene izvore svetlobe in ločena ohišja.
Združene svetilke imajo ločene leče in ločene izvore svetlobe, a skupno ohišje.
Kombinirane svetilke imajo ločene leče, a skupen izvor svetlobe in skupno ohišje.
Integrirane svetilke imajo ločene izvore svetlobe – lahko tudi skupen izvor svetlobe, ki deluje na različne načine, v celoti ali delno skupne leče in skupno ohišje.)

3.

1.8 Največja višina svetilke nad cestiščem se meri do najvišje točke, najmanjša višina pa do najnižje točke vidne svetleče površine v smeri referenčne osi. (Pojem vidne svetleče površine je definiran v točki 2.10 pravilnika ECE R 48.01).
Pri žarometih za kratki svetlobni pramen se najmanjša višina od tal meri do najnižje točke dejanskega izstopa svetlobe iz optičnega sistema (reflektor, leča, projekcijska leča), neodvisno od uporabe.
Kjer višina (največja in najmanjša) od tal nedvomno ustreza zahtevam te odredbe, ni treba določati točnih robov posameznih površin.
Položaj svetilke glede širine se določa od tistega roba vidne svetleče površine v smeri referenčne osi, ki je najbolj oddaljen od navpične srednje vzdolžne ravnine vozila, ko se določa skupna širina, in od notranjih robov vidne svetleče površine v smeri referenčne osi, ko se določa razdalja med svetilkama.
Kjer položaj, kar zadeva širino, nedvomno ustreza zahtevam te odredbe, ni treba določati točnih robov posameznih površin.

3.

1.9 Če ni posebej predpisano drugače, ne sme nobena svetilka oddajati utripajoče svetlobe, razen smernih svetilk, varnostnih utripalk in oranžnih bočnih svetilk, ki ustrezajo zahtevam točke 3.2.18.7 te odredbe.

3.

1.10 Nobena svetilka ne sme oddajati rdeče svetlobe, ki bi bila vidna s prednje strani in bi lahko povzročila zmoto, in nobena svetilka (razen žarometa za vzvratno vožnjo) ne sme oddajati bele svetlobe, ki bi bila vidna z zadnje strani in bi lahko povzročila zmoto. Pri tem se ne upoštevajo svetilke, nameščene v notranjosti vozila. V primeru dvoma je treba izpolnjevanje teh zahtev preveriti skladno z dodatkom št. 4 pravilnika ECE R 48.01 (preverjanje se opravi na višini med 1 in 2,2 m nad tlemi).

3.

1.11 Električna vezava mora biti izvedena tako, da se prednje in zadnje pozicijske svetilke, gabaritne svetilke (če so vgrajene), bočne svetilke (če so vgrajene) in svetilke za osvetlitev registrske tablice hkrati vključijo (izključijo). Ta pogoj pa ne velja, če se prednje in zadnje pozicijske svetilke kot tudi bočne svetilke, integrirane z omenjenimi svetilkami, uporabljajo kot parkirne svetilke in če bočne svetilke lahko utripajo.

3.

1.12 Električna vezava mora biti izvedena tako, da je mogoče vključiti žaromete za dolgi oziroma kratki svetlobni pramen kot tudi žaromete za meglo oziroma zadnje svetilke za meglo šele potem, ko so vključene že svetilke iz točke 3.1.11 te odredbe. To ne velja za žaromete za dolgi oziroma kratki svetlobni pramen, kadar se uporabljajo za dajanje svetlobnih signalov, ki sestoje iz kratkih svetlobnih bliskov.

3.

1.13 Kontrolne svetilke
Vsako “kontrolo vključitve”, ki jo predpisuje ta odredba, je mogoče nadomestiti s “kontrolo delovanja”.

3.

1.14 Skrite svetilke

3.

1.14.1 Skrivanje svetilk ni dovoljeno, razen žarometov za dolgi oziroma kratki svetlobni pramen ter žarometov za meglo, ki so lahko skriti, kadar niso vključeni.

3.

1.14.2 V primeru okvare naprave za skrivanje žarometa mora skriti žaromet, ki se nahaja v delovni legi, v tej legi tudi ostati oziroma mora biti mogoče postaviti žaromet v delovno lego brez uporabe orodja.

3.

1.14.3 Skriti žaromet mora biti mogoče postaviti v delovno lego in ga vključiti z eno in isto napravo, seveda pa mora biti mogoče s to napravo žaromet samo postaviti v delovno lego, ne pa tudi vključiti. Pri združenih žarometih za dolgi in kratki svetlobni pramen je taka naprava potrebna samo za žaromet za kratki svetlobni pramen.

3.

1.14.4 Prekinitev premikanja skritega žarometa ne sme biti mogoča samovoljno z vozniškega sedeža, dokler žaromet ni dosegel svoje končne – delovne lege. Če obstaja nevarnost, da bi vključeni žarometi med premikanjem zaslepili druge udeležence v prometu, ne sme biti mogoče vključiti žarometov, dokler ne dosežejo svoje končne lege.

3.

1.14.6 Skriti žaromet mora doseči svojo delovno lego v treh sekundah po vklopu (pri temperaturah naprav med -30 °C in + 50 °C).

3.

1.15 Barva svetlobe, ki jo oddajajo v tej odredbi navedene svetilke in odsevniki, je naslednja:
– žaromet za dolgi svetlobni pramen         bela
– žaromet za kratki svetlobni pramen        bela
– žaromet za meglo                          bela ali rumena
– žaromet za vzvratno vožnjo                bela
– smerna svetilka                           oranžno rumena
– varnostne utripalke                       oranžno rumena
– zavorna svetilka                          rdeča
– svetilka zadnje registrske tablice        bela
– prednja pozicijska svetilka               bela
– zadnja pozicijska svetilka                rdeča
– zadnja meglenka                           rdeča
– parkirna svetilka                         bela spredaj, rdeča zadaj in oranžno 
                                            rumena, če je parkirna svetilka 
                                            integrirana v bočno smerno svetilko ali 
                                            bočno svetilko
– bočna svetilka                            oranžno rumena; skrajna zadnja bočna 
                                            svetilka je lahko tudi rdeča, če je 
                                            združena, kombinirana ali integrirana z 
                                            zadnjo pozicijsko ali gabaritno 
                                            svetilko, zavorno svetilko, zadnjo 
                                            meglenko ali je združena oziroma ima del 
                                            svetleče površine skupen z zadnjim 
                                            odsevnikom
– gabaritna svetilka                        bela spredaj, rdeča zadaj
– svetilka za dnevno vožnjo                 bela
– zadnji odsevnik – ne trikotni             rdeča
– zadnji odsevnik – trikotni                rdeča
– prednji odsevnik – ne trikotni            ustrezna vpadni svetlobi
– bočni odsevnik – ne trikotni              oranžna, skrajni zadnji bočni odsevnik 
                                            je lahko tudi rdeč, če je združen 
                                            oziroma ima del svoje svetleče površine 
                                            skupen z zadnjo pozicijsko ali gabaritno 
                                            svetilko, zadnjo meglenko, zavorno 
                                            svetilko ali skrajno zadnjo bočno 
                                            svetilko
3.1.16 Število svetilk
Na vozilu mora biti nameščenih toliko svetilk, kot je to predpisano v točkah od 3.2.1 do 3.2.19 te odredbe. Vozila so lahko opremljena tudi z dodatnimi svetilkami, ki so potrebne za opravljanje določene dejavnosti.

3.

1.17 Svetilke so lahko pritrjene tudi na posamezne gibljive dele vozila, razen v primerih, opisanih v točkah 3.1.18, 3.1.19 in 3.1.21 te odredbe.

3.

1.18 Zadnje pozicijske svetilke, zadnje smerne svetilke in zadnji odsevniki, tako trikotni kot tudi ne trikotni, ne smejo biti pritrjeni na gibljive dele vozila, razen če te svetilke v vseh mogočih fiksiranih legah gibljivih delov, na katere so pritrjene, ustrezajo zahtevam za položaj, geometrijsko vidnost in fotometrične lastnosti, predpisanim za te svetilke.
Če se zahteve iz gornjega odstavka dosegajo z namestitvijo dveh svetilk, označenih z “D” (točka 2.16.1 pravilnika ECE R 48.01), je dovolj, da samo ena od obeh ustreza zgoraj opisanim zahtevam.

3.

1.19 Na vozilu ne sme biti nobenega gibljivega dela s svetlobno signalno napravo ali brez nje, ki bi v katerikoli fiksirani legi prekrival več kot 50 % vidne svetleče površine prednjih ali zadnjih pozicijskih svetilk, prednjih ali zadnjih smernih svetilk in odsevnikov, gledano v referenčni osi posamezne naprave.
Če to ni izvedljivo:

3.

1.19.1 mora posebna opomba na homologacijskem dokumentu opozoriti administrativne organe drugih držav, ki uporabljajo pravilnik ECE R 48.01, da je na tem vozilu lahko v določenih primerih več kot 50% vidne svetleče površine, gledano v smeri referenčne osi, prekritih z nekim gibljivim delom vozila;

3.

1.19.2 mora biti v vozilu posebno opozorilo za voznika, da mora v določenih legah posameznih gibljivih delov vozila opozoriti druge udeležence v prometu o prisotnosti vozila z drugimi sredstvi; npr. z varnostnim trikotnikom ali drugimi predpisanimi sredstvi.

3.

1.20 Če so gibljivi deli vozila v legi, drugačni od normalne (ko je vozilo pripravljeno za vožnjo), naprave, vgrajene nanje, ne smejo čezmerno motiti drugih udeležencev v prometu.

3.

1.21 Če je svetilka pritrjena na neki gibljivi del vozila in je ta del v svoji normalni legi, se mora pri tem svetilka vedno postaviti v položaj, kot ga je predvidel proizvajalec skladno z zahtevami te odredbe. Pri žarometih za kratki svetlobni pramen in žarometih za meglo se šteje, da so te zahteve izpolnjene, če se gibljivi del desetkrat premakne in vrne nazaj v svojo normalno lego, pri tem pa nobena meritev kota naklona svetilke ne odstopa za več kot 0,15 % od povprečne vrednosti vseh desetih meritev.
Če pa je ta vrednost presežena, je treba limite, določene v točki 3.2.6.1.1 te odredbe, prilagoditi tem odstopanjem in zmanjšati dovoljene stopnje naklonov pri preverjanju vozila glede na nastavitev žarometov v odvisnosti od obremenitve vozila.

3.

1.22 Z izjemo odsevnikov se šteje, da neka svetilka kljub temu, da ima homologacijsko oznako, ni prisotna na vozilu, če je ni mogoče usposobiti za delovanje samo z vstavitvijo žarnice na žarilno nitko.

3.

1.23 Začasna nadomestitev svetlobno signalne funkcije zadnje pozicijske svetilke je v primeru okvare dovoljena pod pogojem, da je nadomestilo po barvi, intenzivnosti in legi podobno svetilki, ki je prenehala delovati, in da nadomestna naprava ohrani svojo originalno varnostno funkcijo. Med nadomeščanjem mora posebna opozorilna svetilka na armaturni plošči opozarjati na začasno nadomeščanje izpadle funkcije in na zahtevo po popravilu.

3.

2 Posebne zahteve

3.

2.1 Žaromet za dolgi svetlobni pramen

3.

2.1.1 Prisotnost
Obvezna na motornih vozilih, prepovedana na priklopnih vozilih.

3.

2.1.2 Število
Dva ali štiri.
Če je vozilo opremljeno s štirimi skritimi žarometi, je vgradnja dveh dodatnih žarometov dovoljena samo zaradi dajanja svetlobnih signalov podnevi. Ti signali lahko sestojijo iz kratkih svetlobnih bliskov.

3.

2.1.3 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.

3.

2.1.4 Razporeditev

3.

2.1.4.1 Po širini:
Ni posebnega predpisa.

3.

2.1.4.2 Po višini:
Ni posebnega predpisa.

3.

2.1.4.3 Po dolžini:
Spredaj na vozilu in nameščeni tako, da njihova svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal ali drugih odbojnih površin.

3.

2.1.4 Geometrijska vidnost
Vidnost svetleče površine, vključno z vidnostjo v predelih, ki niso osvetljeni v smeri opazovanja, mora biti zagotovljena v stožčastem prostoru, ki ga omejujejo tvornice, ki potekajo skozi zunanji rob svetleče površine in tvorijo kot najmanj 5 stopinj proti referenčni osi žarometa.
Izvor kotov geometrijske vidnosti je zunanji rob projekcije svetleče površine na prečno ravnino, ki poteka tangencialno na najbolj sprednjo točko leče žarometa.

3.

2.1.6 Usmeritev
Naprej.
Ločeno od naprav za pravilno nastavljanje žarometov. Če sta na vozilo vgrajena dva para žarometov za dolgi svetlobni pramen, je lahko en par, ki daje samo dolgi svetlobni pramen, vrtljiv v odvisnosti od kota zasuka volana. Os vrtenja mora biti približno navpična.

3.

2.1.7 Električna vezava

3.

2.1.7.1 Žarometi za dolgi svetlobni pramen se lahko vključijo samo hkrati ali v parih. Pri preklopu s kratkega na dolgi svetlobni pramen se mora vključiti najmanj en par žarometov za dolgi svetlobni pramen. Pri preklopu z dolgega na kratki svetlobni pramen pa se morajo vsi dolgi svetlobni prameni izključiti hkrati.

3.

2.1.7.2 Žarometi za kratki svetlobni pramen so lahko vključeni hkrati z žarometi za dolgi svetlobni pramen.

3.

2.1.7.3 Kjer so vgrajeni skriti žarometi, mora njihova dvignjena (delovna) lega preprečevati hkratno delovanje dodatnih žarometov, namenjenih dajanju svetlobnih signalov podnevi (glej točko 3.1.12).

3.

2.1.8 Kontrola vključitve
Obvezna.

3.

2.1.9 Druge zahteve

3.

2.1.9.1 Največja svetilnost vseh žarometov za dolgi svetlobni pramen, ki se lahko vključijo hkrati, ne sme presegati 225.000 cd, kar ustreza referenčni vrednosti 75.

3.

2.1.9.2 Ta največja svetilnost se določi s seštevanjem lastnih referenčnih oznak posameznih žarometov. Referenčno oznako “10” je treba dati vsakemu žarometu, označenemu z “R” ali “CR”.

3.

2.2. Žaromet za kratki svetlobni pramen

3.

2.2.1 Prisotnost
Obvezna na motornih vozilih, prepovedana na priklopnih vozilih.

3.

2.2.2 Število
Dva.

3.

2.2.3 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.

3.

2.2.4 Razporeditev

3.

2.2.4.1 Po širini:
Od navpične vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljeni del vidne svetleče površine žarometa v smeri referenčne osi ne sme biti več kot 400 mm oddaljen od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini).
Razdalja med notranjimi robovi vidnih svetlečih površin v smeri referenčnih osi para žarometov ne sme biti manjša od 600 mm, vendar to ne velja za vozila kategorije M1; za vsa druga vozila pa se ta razdalja lahko zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1.300 mm.

3.

2.2.4.2 Po višini:
Najmanj 500 mm, največ 1.200 mm od tal; za kategorijo N3G (terenska vozila) je lahko največja dovoljena višina povečana na 1.500 mm.

3.

2.2.4.3 Po dolžini:
Spredaj na vozilu. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če njihova svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal ali drugih odbojnih površin.

3.

2.2.5 Geometrijska vidnost
Opredeljena je s kotom a v navpični smeri in kotom b v vodoravni smeri. Ti koti se merijo od referenčne osi žarometa.
alfa=15° navzgor in 10° navzdol,
ß= 45° navzven in 10° navznoter.
Ker svetilnost, predpisana za žaromete za kratki svetlobni pramen, ne pokrije celotnega geometrijskega vidnega polja, je v preostalem delu za potrebe homologacijskega postopka zadostna minimalna svetilnost 1 cd. Razni deli vozila v bližini žarometa ne smejo povzročati učinkov, ki bi motili druge udeležence v prometu.

3.

2.2.6 Usmeritev
Naprej.

3.

2.2.6.1 Usmeritev v navpični smeri

3.

2.2.6.1.1 Osnovni naklon kratkega svetlobnega pramena v neobremenjenem stanju vozila z eno osebo za volanom mora proizvajalec določiti s točnostjo 0,1 %. To osnovno nastavitev mora proizvajalec vozila označiti s simbolom, predpisanim v dodatku št. 7 pravilnika ECE R 48.01 jasno in neizbrisno na vozilu v neposredni bližini žarometov ali pa tipske tablice.
Vrednosti osnovnega naklona so definirane v točki 3.2.2.6.1.2 te odredbe.

3.

2.2.6.1.2 Naklon svetlobnega pramena (meja svetlo-temno) žarometa za kratki svetlobni pramen v navpični smeri, merjen pod statičnimi pogoji skladno z dodatkom št. 5 pravilnika ECE R 48.01, mora ostati med naslednjimi mejnimi vrednostmi, osnovni naklon pa mora imeti naslednjo vrednost (v odvisnosti od višine, izražene v metrih, spodnjega roba vidne svetleče površine žarometa v smeri referenčne osi):
h < 0,8
mejne vrednosti:      med -0,5 % in -2,5 %
osnovna nastavitev:   med -1,0 % in -1,5 %
0,8 = h = 1,0
mejne vrednosti:      med -0,5 % in -2,5 %
osnovna nastavitev:   med -1,o % in -1,5 %
ali po želji proizvajalca
mejne vrednosti:      med -1,0 % in -3,0 %
osnovna nastavitev:   med -1,5 % in -2,0 %
Prijava vozila na homologacijo mora v takem primeru vsebovati podatek, katero različico je treba upoštevati.
h > 1,0
mejne vrednosti:      med -1,0 % in -3,0 %
osnovna nastavitev:   med -1,5 % in -2,0 %
Za kategorijo vozil N3G (terenska vozila), kjer višina žarometov presega višino 1.200 mm, pa velja:
mejne vrednosti:      med -1,5 % in -3,5 %
osnovna nastavitev:   med -2,0 % in -2,5 %
3.2.2.6.2 Naprava za nastavitev naklona žarometa

3.

2.2.6.2.1 Če je za doseganje zahtev iz točk 3.2.2.6.1.1 in 3.2.2.6.1.2 te odredbe potrebna posebna naprava za nastavitev naklona žarometa, mora biti ta naprava samodejna.

3.

2.2.6.2.2 Dovoljene so tudi ročne naprave za nastavljanje žarometov (stopenjske ali brezstopenjske), če imajo označeno posebno lego, v kateri je mogoče žaromete z običajnimi nastavnimi vijaki ali podobnimi sredstvi nastaviti v osnovno lego, kot je predpisano v točki 3.2.2.6.1.1 te odredbe.
Te ročne naprave za nastavljanje mora biti mogoče upravljati z vozniškega sedeža.
Brezstopenjske naprave za nastavljanje žarometov morajo imeti oznake, ki označujejo stopnje obremenitve, ki zahtevajo nastavljanje kratkega pramena žarometov.
Število stopenj pri stopenjskih napravah za nastavljanje žarometov mora biti takšno, da pri vseh stanjih obremenitve vozila zagotavlja skladnost z vrednostmi, predpisanimi v točki 3.2.2.6.1.2 te odredbe, predpisanimi v dodatku št. 5 pravilnika ECE R 48.01.
Tudi pri teh napravah morajo biti jasno označene stopnje obremenitve po dodatku št. 5 pravilnika ECE R 48,01, ki zahtevajo nastavljanje žarometov. Te oznake morajo biti v bližini naprave za nastavljanje žarometov. (Glej dodatek št. 8 pravilnika ECE R 48.01)

3.

2.2.6.2.3 Ob okvari naprave, opisane v točkah 3.2.6.2.1 in 3.2.2.6.2.2 te odredbe, svetlobni pramen ne sme zavzeti take lege, pri kateri bi bil naklon svetlobnega pramena manjši, kot je bil v trenutku nastanka okvare.

3.

2.2.6.3 Merilni postopek

3.

2.2.6.3.1 Po nastavitvi osnovnega naklona je treba meriti navpični naklon kratkega svetlobnega pramena, izražen v odstotkih, pri statičnih pogojih, in to pri vseh pogojih obremenitve, kot jih določa dodatek št. 5 pravilnika ECE R 48.01.

3.

2.2.6.3.2 Merjenje spreminjanja kota naklona kratkega svetlobnega pramena v odvisnosti od obremenitve mora biti izvedeno po postopku iz dodatka št. 6 pravilnika ECE R 48.01.

3.

2.2.7 Električna vezava
Stikalo za preklop z dolgega na kratki svetlobni pramen mora izključiti vse žaromete za dolgi svetlobni pramen hkrati.
Kratki svetlobni pramen lahko ostane vključen tudi, ko je vključen dolgi svetlobni pramen.
Pri žarometu za kratki svetlobni pramen z izvorom svetlobe, ki deluje po principu praznjenja v plinu skladno s pravilnikom ECE R 98, mora ostati izvor svetlobe prižgan tudi takrat, ko sveti dolgi svetlobni pramen.

3.

2.2.8 Kontrola vključitve
Dovoljena.

3.

2.2.9 Druge zahteve
Zahteve točke 3.1.5.2 te odredbe ne veljajo za žaromete za kratki svetlobni pramen.
Žarometi za kratki svetlobni pramen ne smejo biti vrtljivi v odvisnosti od kota zasuka volana.
Žarometi za kratki svetlobni pramen z izvorom svetlobe, ki deluje po principu praznjenja v plinu, so lahko dovoljeni samo, če je vgrajena naprava za čiščenje žarometov, ki je skladna s pravilnikom ECE R 45. (Uporaba mehanskega sistema za čiščenje žarometov ni dovoljena, če so leče žarometov plastične, označene s “PL”.) Poleg tega se pri vgradnji takih žarometov ne uporablja točka 3.2.2.6.2.2 te odredbe.

3.

2.3 Žaromet za meglo

3.

2.3.1 Prisotnost
Dovoljena na motornih vozilih, prepovedana na priklopnih vozilih.

3.

2.3.2 Število
Dva.

3.

2.3.3 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.

3.

2.3.4 Razporeditev

3.

2.3.4.1 Po širini:
Najmanj:         250 mm nad tlemi.
Največ:          za vozila kategorije M1 ne več kot 800 mm nad tlemi;
                 za vse druge kategorije vozil ni omejitve največje višine.
Točka vidne svetleče površine v smeri referenčne osi, ki je najbolj oddaljena od srednje vzdolžne navpične ravnine vozila, ne sme biti oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini).

3.

2.3.4.2 Po višini:
Nobena točka vidne svetleče površine v smeri referenčne osi ne sme biti višja, kot je najvišja točka vidne svetleče površine v smeri referenčne osi žarometa za kratki svetlobni pramen.

3.

2.3.4.3 Po dolžini:
Spredaj na vozilu; šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če njihova svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal ali drugih odbojnih površin.

3.

2.3.5 Geometrijska vidnost
Opredeljena je s kotom a v navpični smeri in kotom b v vodoravni smeri. Ti koti se merijo od referenčne osi žarometa.
α=5° navzgor in 5° navzdol,
ß=45° navzven in 10° navznoter.

3.

2.3.6 Usmeritev
Naprej.
Usmeritev žarometov za meglo se ne sme spreminjati v odvisnosti od kota zasuka volana.
Žarometi za meglo ne smejo motiti in slepiti nasproti vozečih voznikov in drugih udeležencev v prometu.

3.

2.3.7 Električna vezava
Vklop oziroma izklop žarometov za meglo mora biti mogoč neodvisno od žarometov za dolgi oziroma za kratki svetlobni pramen in obratno.

3.

2.3.8 Kontrola vključitve
Obvezna samostojna neutripajoča opozorilna svetilka.

3.

2.3.9 Druge zahteve
Jih ni.

3.

2.4 Žaromet za vzvratno vožnjo

3.

2.4.1 Prisotnost
Obvezna na motornih vozilih, dovoljena na priklopnih vozilih.

3.

2.4.2 Število
En ali dva na vseh vozilih.
Po izbiri: dodaten en ali dva žarometa za meglo, homologirana po pravilniku ECE R 19 na vozilih kategorij N2, N3, M2, M3, O2, O3 in O4.

3.

2.4.3 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.

3.

2.4.4 Razporeditev

3.

2.4.4.1 Po širini:
Ni posebnega predpisa.

3.

2.4.4.2 Po višini:
Razdalja od tal:      za vozila kategorije M1 ni posebnih zahtev;
                      za vsa druga vozila pa najmanj 250 mm in
                      ne več kot 1.200 mm.
3.2.4.4.3 Po dolžini:
Zadaj na vozilu.

3.

2.4.5 Geometrijska vidnost
Opredeljena je s kotom a v navpični smeri in kotom b v vodoravni smeri. Ti koti se merijo od referenčne osi žarometa.
alfa = 15° navzgor in 5° navzdol,
ß = 45° na desno in levo pri samo enem žarometu,
ß = 45° navzven in 30° navznoter pri dveh žarometih.
Pri žarometih za meglo, homologiranih po pravilniku ECE R 19:
alfa = 5° navzgor in navzdol,
ß = 45° navzven in navznoter pri samo enem žarometu,
ß = 45° navzven in 10° navznoter pri dveh žarometih.

3.

2.4.6 Usmeritev
Nazaj.
Žarometi za meglo, homologirani po pravilniku ECE R 19, morajo biti usmerjeni nazaj tako, da ne slepijo oziroma ne ovirajo drugih udeležencev v prometu.

3.

2.4.7 Električna vezava

3.

2.4.7.1 Žaromet za vzvratno vožnjo lahko sveti samo takrat, ko je vključena vzvratna prestava v menjalniku in ko se naprava za zagon in ustavitev motorja nahaja v taki legi, da motor lahko deluje.
Če eden od teh dveh pogojev ni izpolnjen, žarometa za vzvratno vožnjo ne sme biti mogoče vključiti oziroma le-ta ne sme ostati vključen.

3.

2.4.7.2 Če so vgrajeni žarometi za meglo, homologirani po pravilniku ECE R 19, se lahko posebej vključijo in izključijo samo, če so izpolnjeni pogoji iz točke 3.2.4.7.1 te odredbe. Če eden od pogojev iz točke 3.2.4.7.1 ni več izpolnjen, se morajo žarometi izključiti in ostati izključeni toliko časa, dokler pogoji iz točke 3.2.4.7.1 niso ponovno izpolnjeni. V takem primeru jih je treba posebej namerno vključiti.

3.

2.4.8 Kontrola vključitve
Dovoljena.

3.

2.4.9 Druge zahteve
Jih ni.

3.

2.5 Smerna svetilka

3.

2.5.1 Prisotnost (glej sliko)
Obvezna. Smerne svetilke so razvrščene v kategorije (1, 1a, 1b, 2a, 2b, 5 in 6) in se vgradijo na vozilo v skladu s shemo razporeditve (A in B). Shema razporeditve A se uporablja za vsa motorna vozila, shema B pa samo za priklopna vozila.

3.

2.5.2 Število
Skladno s shemo razporeditve (slika).

3.

2.5.3 Shema razporeditve (glej sliko)
A: dve prednji smerni svetilki naslednjih kategorij:
kategorija 1 ali 1a ali 1b:

-

v primerih, ko je razdalja med robovi vidne svetleče površine v smeri referenčne osi smerne svetilke in vidne svetleče površine v smeri referenčne osi žarometa za kratki svetlobni pramen in/ali žarometa za meglo (če je prisoten) najmanj 40 mm;
kategorija 1a ali 1b:

-

v primerih, ko je razdalja med robovi vidne svetleče površine v smeri referenčne osi smerne svetilke in vidne svetleče površine v smeri referenčne osi žarometa za kratki svetlobni pramen in/ali žarometa za meglo (če je prisoten) večja od 20 mm, a ne večja od 40 mm;
kategorija 1b:

-

v primerih, ko je razdalja med robovi vidne svetleče površine v smeri referenčne osi smerne svetilke in vidne svetleče površine v smeri referenčne osi žarometa za kratki svetlobni pramen in/ali žarometa za meglo (če je prisoten) največ 20 mm;

-

dve zadnji smerni svetilki (kategorija 2a ali 2b); pri avtobusih in vozilih za posebne namene sta ti dve svetilki lahko ponovljeni na zgornjem robu zadnje stene vozila;

-

dve bočni smerni svetilki kategorije 5 ali 6 (minimalne zahteve):
kategorija 5:

-

za vsa vozila kategorije M1;

-

za vozila kategorij N1, M2 in M3, ki niso daljša od 6 m.
kategorija 6:

-

za vsa vozila kategorij N2 in N3;

-

za vozila kategorij N1, M2 in M3, ki so daljša od 6 m.
V vseh primerih je dovoljeno zamenjati bočne smerne svetilke kategorije 5 z bočnimi smernimi svetilkami kategorije 6.
Kjer so na vozilu nameščene svetilke s kombinirano funkcijo prednjih smernih svetilk (kategorije 1, 1a, 1b) in bočnih smernih svetilk (kategorija 5 ali 6), sta lahko nameščeni še dve dodatni bočni smerni svetilki (kategorija 5 ali 6), da se zadostijo zahteve točke 3.2.5.5 te odredbe.
B: dve zadnji smerni svetilki (kategorija 2a ali 2b).