459. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1G)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1G)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1G), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 13. februarja 2018.
Ljubljana, dne 21. februarja 2018
Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU KAZENSKIH SANKCIJ (ZIKS-1G)
V Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15) se v 1. členu tretji in četrti odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(3)
Po določbah tega zakona se izvršuje tudi kazen zapora, ki jo je izreklo Mednarodno kazensko sodišče, in za katero je Republika Slovenija sprejela imenovanje za državo izvršitve kazni zapora.
(4)
Ta zakon v skladu z Direktivo 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L št. 315/57 z dne 14. 11. 2012, str. 57), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2012/29/EU), določa način obveščanja oškodovancev, ki imajo položaj žrtve po zakonu, ki ureja kazenski postopek.«.
Prvi odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Odločbe, izdane na podlagi 12., 22., 25., 26., drugega odstavka 48., 49., četrtega odstavka 56., 57.a, 62., prvega odstavka 71., prvega in tretjega odstavka 73., tretjega odstavka 75., drugega odstavka 77., 80., 81., 82., 95., 98., 98.a, 107., 108., 113., 193., 195. in 236. člena tega zakona, se izdajajo po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.«.
V četrtem odstavku se besedilo »v roku osmih dni od seznanitve z odločitvijo« črta.
V 10. členu se v prvi, drugi in tretji alineji na koncu pika nadomesti s podpičjem.
V četrti alineji se besedilo »ali registrirani istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti« nadomesti z besedilom »oseba, s katero je oseba, zoper katero se izvršuje kazenska sankcija, v partnerski zvezi po zakonu, ki ureja partnerske zveze«, pika na koncu alineje pa se nadomesti s podpičjem.
Za četrto alinejo se dodajo nove peta, šesta, sedma, osma in deveta alineja, ki se glasijo:
»-
varovani objekti so: zavodi za prestajanje kazni zapora, vključno z mladoletniškim zaporom, prevzgojni dom, oddelki za forenzično psihiatrijo zdravstvenih zavodov, v katerih se izvaja varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva, lahko pa tudi sodišča in druge stavbe ministrstva, pristojnega za pravosodje;
-
varovano območje je območje varovanega objekta, kjer je prepovedano ali omejeno gibanje;
-
varovane osebe so zaprte osebe: obsojenci, osebe, ki jim je izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, osebe, za katere je sodišče odredilo pridržanje (sodno pridržane osebe), priporniki, osebe na prestajanju nadomestnega zapora in mladoletniki v prevzgojnem domu;
-
probacijske naloge, so naloge, ki so določene v zakonu, ki ureja probacijo;
-
zaostrene varnostne razmere so zlasti: odkrite priprave na upor in upor, odkrite priprave na množični pasivni odpor in množični pasivni odpor, požar ali naravna nesreča, ki vpliva na delovanje zavoda, nastavitev eksplozivnega sredstva oziroma grožnja z nastavitvijo eksplozivnega sredstva, neupravičen izklop/izpad elektrike, protesti in množično izražanje nezadovoljstva (pred ali v varovanemu objektu), najdba orožja v varovanem objektu, množično nasilje v varovanem objektu in zajetje talcev.«.
V 11. členu se besedilo »kazni zapora, izrečene« nadomesti z besedilom »zapor, odrejen«.
12. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1)
Pod pogoji iz kazenskega zakonika in po postopku iz zakona, ki ureja kazenski postopek, se obsojencu izvršitev kazni zapora lahko dopusti tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen ob prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu (v nadaljnjem besedilu: zapor ob koncu tedna), če je obsojenec osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da takega načina prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil in ki je v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora:
-
zaposlen, samozaposlen ali samostojno opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji ali v državi, s katero ima Republika Slovenija urejeno sodelovanje v kazenskih zadevah v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij ali
-
če ima v Republiki Sloveniji ali v državi, s katero ima Republika Slovenija urejeno sodelovanje v kazenskih zadevah v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij, status dijaka in se redno šola oziroma ima status študenta in redno izpolnjuje svoje študijske obveznosti.
(2)
Sodišče lahko dopusti izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna pod pogoji iz prejšnjega odstavka tudi na predlog obsojenca, ki že prestaja kazen zapora.
(3)
Direktor zavoda, v katerem obsojenec prestaja kazen zapora ob koncu tedna, najpozneje v osmih dneh po nastopu kazni obsojenca v zavodu oziroma po pravnomočnosti odločitve sodišča o dopustitvi prestajanja kazni ob koncu tedna, po posvetovanju z obsojencem in njegovim delodajalcem oziroma izvajalcem izobraževanja, izda odločbo, v kateri določi natančnejše pogoje izvrševanja zapora ob koncu tedna. Do izdaje te odločbe obsojenec prestaja kazen zapora v zavodu.
(4)
Z odločbo iz prejšnjega odstavka se določijo:
-
dan in čas odhoda ter vrnitve obsojenca v zavod;
-
način izpolnjevanja obveznosti praviloma dveh prenočitev na teden v zavodu;
-
način preverjanja rednega izpolnjevanja delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca;
-
obveznosti, ki jih je delodajalec oziroma izvajalec izobraževanja po predhodnem pisnem dogovoru z direktorjem zavoda sprejel glede vsebine, rokov in načina obveščanja zavoda o izpolnjevanju oziroma opuščanju delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca, morebitnih zlorabah načina prestajanja kazni zapora ob koncu tedna, hujših kršitvah delovnih oziroma učnih ali študijskih obveznosti in drugih okoliščinah, ki lahko vplivajo na način izvrševanja kazni zapora;
-
način in roki izvajanja neposrednega nadzora zavoda nad izpolnjevanjem delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca, če tega ni mogoče zagotoviti drugače;
-
druge obveznosti obsojenca, njegovega delodajalca oziroma izvajalca izobraževanja, s katerimi se zagotavlja izvrševanje zapora ob koncu tedna in preprečujejo njegove zlorabe.
(5)
Pritožba zoper odločbo iz tretjega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve.
(6)
Direktor zavoda lahko po posvetovanju z obsojencem in njegovim delodajalcem oziroma izvajalcem izobraževanja spremeni pogoje izvrševanja zapora ob koncu tedna, če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih so bili pogoji določeni.
(7)
Direktor zavoda lahko sodišču predlaga, da odloči, da obsojenec preostanek kazni zapora prestane v zavodu v naslednjih primerih:
-
če obsojenec ne izpolnjuje več pogojev glede zaposlitve oziroma šolanja ali študija iz prvega odstavka tega člena;
-
če obsojenčev delodajalec oziroma izvajalec izobraževanja ne upošteva pogojev izvrševanja kazni zapora ob koncu tedna in s tem onemogoča nadzor nad njegovim izvrševanjem;
-
če obsojenec stori dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja ali disciplinskega prestopka;
-
če obsojenec krši obveznosti, določene v odločbi iz četrtega odstavka tega člena.
(8)
Sodišče o predlogu direktorja zavoda iz prejšnjega odstavka odloči s sklepom v osmih dneh od prejema predloga.
(9)
Če obsojenec zlorabi zapor ob koncu tedna na način naveden v tretji in četrti alineji sedmega odstavka tega člena, lahko direktor zavoda začasno zadrži izvrševanje zapora ob koncu tedna do odločitve sodišča, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, o predlogu direktorja zavoda iz sedmega odstavka tega člena.
(10)
Začasno zadržanje izvrševanja zapora ob koncu tedna iz prejšnjega odstavka se odredi ustno, pisna odločba pa mora biti obsojencu vročena najpozneje v 24 urah od ure odreditve začasnega zadržanja. Zoper odločbo ima obsojenec pravico do sodnega varstva v treh dneh od dneva, ko mu je bila odločba vročena. Zahteva za sodno varstvo ne zadrži izvršitve odločbe. Sodišče o zahtevi odloči hkrati z odločitvijo o predlogu direktorja zavoda iz sedmega odstavka tega člena, vendar najpozneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve za sodno varstvo, sicer odločba iz devetega odstavka tega člena preneha po samem zakonu.
(11)
O pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o predlogu direktorja, višje sodišče odloči v osmih dneh od prejema pritožbe.«.
V prvem odstavku 12.a člena:
-
se druga alineja spremeni tako, da se glasi: »način izvrševanja probacijske naloge in obveznosti obsojenca pri tem,«;
-
se v tretji alineji črta besedilo »in način izvajanja izjem, z navedbo njihovega namena, časa, trajanja in načina nadziranja«;
-
se četrta alineja črta;
-
dosedanji peta in šesta alineja postaneta četrta in peta alineja.
V drugem odstavku se besedilo »policijski postaji, na območju katere se izvršuje hišni zapor« nadomesti z besedilom »centralni enoti, pristojni po zakonu, ki ureja probacijo (v nadaljnjem besedilu: centralna probacijska enota)«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Izvrševanje hišnega zapora nadzoruje probacijska enota, pristojna po zakonu, ki ureja probacijo (v nadaljnjem besedilu: pristojna probacijska enota). Pristojna probacijska enota o morebitnih kršitvah hišnega zapora brez odlašanja obvesti sodišče in zavod, v katerega bi bil obsojenec sicer napoten na prestajanje kazni zapora.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Pristojna probacijska enota določi način izvrševanja izjem iz tretje alineje prvega odstavka tega člena in način, po katerem osebe, ki jih obsojenec obiskuje v okviru dovoljenega oddaljevanja od stavbe, obveščajo pristojno probacijsko enoto o obiskih obsojenca, o izvajanju delovne obveznosti in drugih okoliščinah, povezanih z dovoljenim oddaljevanjem obsojenca od stavbe.«.
13. člen se spremeni tako, da se glasi:
Izvrševanje dela v splošno korist za obsojenca pripravi, vodi in nadzoruje pristojna probacijska enota.«.
Za 16. členom se doda nov 16.a člen, ki se glasi:
(1)
Če pri obsojencu nastanejo razlogi iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 82. člena tega zakona, se obsojencu, ki prestaja kazen po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, kazen zapora ne prekine, potrebno zdravstveno oskrbo oziroma pomoč pa začasno zagotovi zavod v skladu s sporazumom med Republiko Slovenijo in Mednarodnim kazenskim sodiščem, ki ureja izvrševanje kazni Mednarodnega kazenskega sodišča.
(2)
Obsojenca, ki kazen prestaja po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, ni dopustno predčasno ali pogojno odpustiti.
(3)
O odločitvi, da se obsojencu, ki kazen prestaja po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, v skladu s tem zakonom odobri delo iz drugega odstavka 52. člena tega zakona, odobri namestitev v zavodu za rehabilitacijo v skladu z 68. členom tega zakona, podeli zunajzavodsko ugodnost v skladu s prvim odstavkom 77. člena tega zakona, se ga premesti v skladu s prvim odstavkom 81. člena tega zakona, se mu omogoči izobraževanje zunaj zavoda v skladu z drugim odstavkom 102. člena tega zakona ali usposabljanje iz drugega odstavka 103. člena tega zakona, se o tem obvesti Mednarodno kazensko sodišče.
(4)
Mednarodno kazensko sodišče se obvesti tudi o drugih pomembnih dogodkih v zvezi z izvrševanjem kazni, zlasti pa o:
-
namestitvi obsojenca v zdravstveni ustanovi zunaj zavoda v skladu s tretjim odstavkom 59. člena tega zakona,
-
odločitvi, da se obsojenec namesti v specializirani organizaciji v skladu s tretjim odstavkom 30. člena tega zakona,
-
premestitvi obsojenca v skladu s prvim ali drugim odstavkom 79. člena tega zakona in
-
premestitvi v drug zavod ali v drugi oddelek tega zavoda v skladu z 81. členom tega zakona.«.
Za prvim odstavkom 18. člena se dodajo novi drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:
»(2)
Osebo, ki ji je odrejen nadomestni zapor, pozove na prestajanje nadomestnega zapora sodišče, ki je po določbah zakona, ki ureja prekrške, pristojno za odreditev nadomestnega zapora.
(3)
Sodišče iz prvega in drugega odstavka tega člena posreduje nalog za izvršitev kazni oziroma nalog za izvršitev nadomestnega zapora zavodu, v katerega je obsojenec napoten, hkrati s pozivom na prestajanje kazni oziroma nadomestnega zapora obsojencu. Nalogu za izvršitev kazni sodišče priloži kopijo odločbe, ki naj se izvrši, ter psihološko izvedeniško mnenje, psihiatrično izvedeniško mnenje in socialno poročilo o obsojencu, če jih sodišče ima.
(4)
Sodišče iz prvega odstavka opremi nalog za izvršitev kazni zapora tudi s kontaktnimi podatki oškodovanca iz 34.a člena tega zakona in podatki o zahtevi oškodovanca, da se ga obvesti o pobegu in izpustitvi pripornika, če je oškodovanec v predkazenskem ali kazenskem postopku v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, takšno zahtevo podal in je bilo zahtevi ugodeno ter oškodovanec odločitve o obveščanju ni spremenil.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »prvega odstavka tega člena«.
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.
V prvem odstavku 19. člena se beseda »nalog« v različnih sklonih na obeh mestih nadomesti z besedo »poziv« v ustreznem sklonu.
V drugem odstavku se besedilo »od drugega do petega« nadomesti z besedilom »drugega, tretjega, petega in šestega«.
V drugem odstavku 20. člena se za besedo »zavod« doda besedilo »v treh dneh«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ko policija izvršuje odredbo sodišča o privedbi osebe v nadomestni zapor, se ji med privedbo lahko omogoči plačilo globe, če varnostne okoliščine to dopuščajo in če oseba lahko izvede plačilo brez odlašanja. Potrdilo o opravljenem plačilu predoči policistu, ta pa o plačilu globe brez odlašanja obvesti sodišče, ki je odredilo nadomestni zapor, in zavod, ki je v odredbi določen za izvršitev nadomestnega zapora.«.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »četrtega odstavka tega člena«.
Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.
V 21. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
»(1) Zavod o nastopu kazni obsojenca v osmih dneh obvesti sodišče, ki je obsojenca pozvalo na prestajanje kazni.«.
Dosedanji prvi odstavek, ki postane drugi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Zavod o nastopu kazni obsojenca v 15 dneh obvesti center za socialno delo, ki je pristojen po predpisih s področja socialnega varstva (v nadaljnjem besedilu: pristojni center).«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se za besedilo »zavod« doda besedilo »v 15 dneh po nastopu kazni«.
V prvem odstavku 24. člena se v sedmi točki besedilo »ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti« nadomesti z besedilom »oseba, s katero je oseba, zoper katero se izvršuje kazenska sankcija, v partnerski zvezi po zakonu, ki ureja partnerske zveze«.
V tretjem odstavku 25. člena se za besedilom »zdravniška komisija izda mnenje« doda besedilo »na podlagi dokumentacije, ki ji jo posreduje sodišče,«.
V prvem odstavku 26. člena se za drugim stavkom doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Višje sodišče o vloženi pritožbi v roku treh dni obvesti zavod, v katerega je bil obsojenec napoten.«.
V četrtem odstavku se na obeh mestih za besedo »pristojno« doda beseda »višje«, na koncu prvega stavka pa se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Datum nastopa se določi tako, da ostane obsojencu od prejema poziva do nastopa kazni največ osem dni.«.
V prvem odstavku 29. člena se za besedilom »istovetnost,« doda besedilo »pridobiti njegov izpisek iz kazenske evidence,«.
Za prvim odstavkom se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2)
Ne glede na prejšnji odstavek se zdravniškega pregleda ne opravi, če obsojenec nastopi kazen iz pripora v okviru istega zavoda.
(3)
Ob sprejemu v zavod se obsojencu odvzamejo stvari oziroma predmeti, ki jih med prestajanjem kazni ne sme imeti pri sebi (v nadaljnjem besedilu: nedovoljene stvari).«.
Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo četrti, peti in šesti odstavek.
V drugem odstavku 29.a člena se za besedo »nastop« doda besedilo »in predviden iztek«, besedilo »policijsko postajo« pa se nadomesti z besedilom »probacijsko enoto«.
V četrtem odstavku se za besedilom »34.,« doda besedilo »34.a,«.
Za prvim odstavkom 30. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Zavod pošlje pristojnemu centru zaprosilo za podatke o obsojencu, če oceni, da je to potrebno za sestavo obsojenčevega osebnega načrta. Pristojni center pošlje zavodu podatke v 30 dneh od prejema zaprosila.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo »prejšnjem odstavku« nadomesti z besedilom »prvem odstavku tega člena«.
Za 30.a členom se doda nov 30.b člen, ki se glasi:
(1)
Zavod, v katerem obsojenec prestaja kazen, obvešča oškodovanca o izhodih obsojenca iz zavoda, o njegovem odpustu oziroma pobegu, če oškodovanec to zahteva.
(2)
Oškodovanec vloži zahtevo za obveščanje pri Generalnem uradu.
(3)
Šteje se, da je oškodovanec vložil zahtevo za obveščanje iz prejšnjega odstavka, če je možnost obveščanja o izpustitvi in pobegu pripornika koristil v predkazenskem ali kazenskem postopku v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, in je bilo njegovi zahtevi ugodeno ter oškodovanec odločitve o obveščanju ni spremenil.
(4)
Sodišče v roku osmih dni po prejemu obvestila, da je obsojenec nastopil kazen zapora, obvesti oškodovanca, ki ni vložil zahteve za obveščanje po prejšnjem odstavku, o možnosti obveščanja iz prvega odstavka tega člena.
(5)
Zavod si prizadeva z oškodovancem doseči dogovor o obsegu obveščanja in pri tem upošteva naravo in težo kaznivega dejanja, osebno varnost oškodovanca zaradi možnega maščevanja obsojenca, ter navedbe obsojenca in oškodovanca o tveganju, da bi jima lahko zaradi obveščanja nastala škoda.
(6)
O pobegu oziroma odpustu obsojenca zavod oškodovanca obvesti takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur od nastanka razloga za obvestilo.
(7)
Na zahtevo oškodovanca se po tem členu obvešča tudi pristojni center.
(8)
Za pobeg po tem členu se štejejo okoliščine, ko je za obsojenca izdana tiralica.
(9)
Določbe tega člena se uporabljajo tudi za obveščanje o izhodih, o odpustu in pobegu mladoletnika ali osebe, zoper katero se izvršuje varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.
(10)
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za obveščanje o izhodih, o odpustu in pobegu obsojenca iz hišnega zapora.«.
Za novim 30.b členom se v naslovu besedilo »o obsojencih« črta.
31. člen se spremeni tako, da se glasi:
Zaradi uresničevanja zakonitega in strokovnega izvrševanja kazenskih sankcij in obveščanja oškodovancev zavod obdeluje podatke o obsojencih na prestajanju kazni zapora, o osebah, ki prestajajo kazen mladoletniškega zapora, o mladoletnikih, zoper katere se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom in o osebah na prestajanju nadomestnega zapora.«.
-
besedilo »iz prejšnjega člena« nadomesti z besedilom »o obsojencih«,
-
za drugo alinejo doda nova tretja alineja, ki se glasi: »– podatke o oškodovancih iz 30.b člena tega zakona;« in
-
dosedanji tretja in četrta alineja postaneta četrta in peta alineja.
Za 34. členom se doda nov 34.a člen, ki se glasi:
Podatki o oškodovancu in o njegovem zakonitem zastopniku, kadar je oškodovanec mladoleten, iz 30.b člena obsegajo:
-
ime in priimek, naslov, na katerega želi prejemati obvestila oziroma drugi kontaktni podatki in
-
podatki o prošnji za obveščanje.«.
V 36. členu se v deseti alineji besedilo »registrirana istospolna partnerska skupnost po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti« nadomesti z besedilom »partnerska zveza po zakonu, ki ureja partnerske zveze«.
37. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1)
Upravljalec zbirke podatkov zbira podatke o obsojencih in o osebah, zoper katere se izvršuje varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, neposredno od oseb, na katere se ti podatki nanašajo, od drugih oseb pa le tedaj, če osebe, o katerih se zbirajo podatki, v to pisno privolijo.
(2)
Podatki o osebah iz prejšnjega odstavka se lahko pridobivajo tudi od pravosodnih organov, policije in drugih državnih organov, javnih zavodov, pristojnih centrov ter organov lokalne samouprave.
(3)
Upravljalec zbirke podatkov zbira podatke o oškodovancih od sodišča, policije, državnega tožilstva in pristojnega centra, lahko pa tudi neposredno od oškodovanca.«.
V drugem odstavku 40. člena se besedilo »davčne« nadomesti z besedilom »finančne«.
V četrtem odstavku 40. člena se besedilo »36.« nadomesti z besedilom »34.a«.
Za 40. členom se doda nov 40.a člen, ki se glasi:
(1)
Zaradi ugotavljanja zakonitega in strokovnega ravnanja zavoda v primeru smrti obsojenca v zavodu zavod obdeluje podatke o smrti obsojencev.
(2)
Za namen obdelave podatkov iz prejšnjega odstavka zavod pridobi od pristojne upravne enote izpisek iz matičnega registra o smrti.
(3)
Če je bila o smrti obsojenca iz prvega odstavka tega člena opravljena obdukcija, zavod od pristojnega organa pridobi tudi podatke o vzroku smrti.«.
Za 41. členom se dodajo novi 41.a, 41.b in 41.c člen, ki se glasijo:
Določbe od 32. do 41. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za zbirko podatkov o osebah na prestajanju nadomestnega zapora, o osebah, ki prestajajo kazen mladoletniškega zapora in o mladoletnikih, ki jim je bil izrečen ukrep oddaje v prevzgojni dom.
Zaradi zagotavljanja pravice obsojencev, oseb, ki prestajajo kazen mladoletniškega zapora, mladoletnikov, zoper katere se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom in oseb na prestajanju nadomestnega zapora do zdravstvenega varstva, obdeluje zdravstveno osebje zavoda zdravstvene podatke o obsojencih, katerih upravljalec je zdravstveni dom, ki zagotavlja zdravstveno oskrbo obsojencev v zavodu.
(1)
Zaradi zagotavljanja varnosti, reda in discipline, ter uresničevanja drugih nalog v oddelku za forenzično psihiatrijo zdravstvenega zavoda, zavod obdeluje podatke o osebah, zoper katere se izvršuje varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.
(2)
Zbirka podatkov o osebah iz prejšnjega odstavka obsega:
-
podatke o identiteti, in sicer ime in priimek, rojstne podatke, enotno matično številko in podatke o prebivališču, in
-
podatke o sodni odločbi, ki jo je treba izvršiti oziroma ki se izvršuje, in sicer naslov sodišča, ki je sodbo izreklo, opravilno številko in datum sodbe, trajanje izrečenega ukrepa, datum nastopa ukrepa in njegov predvideni iztek.
(3)
Upravljalec zbirke podatkov zbira podatke o osebah iz prvega odstavka tega člena od sodišča in zdravstvenega zavoda, v katerem se izvršuje varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, lahko pa tudi neposredno od oseb iz prvega odstavka tega člena.«.
Za naslovom »2. Položaj obsojencev« se doda nov podnaslov in nov 41.č člen, ki se glasita:
»Zagotavljanje varnosti in funkcionalnega bivanja
(1)
Obsojencem se zagotavlja varno in funkcionalno bivanje v zavodu.
(2)
Obsojenec sme imeti pri sebi in uporabljati stvari za osebno rabo, za vzdrževanje higiene, tiskovine, strokovno in drugo literaturo ter druge predmete, ki glede na velikost in količino omogočajo varno in funkcionalno bivanje v bivalnem prostoru in ne motijo soobsojencev.
(3)
Obsojenec sme imeti pri sebi gotovino do zneska, določenega v hišnem redu zavoda.
(4)
Obsojenec sme imeti pri sebi in uporabljati tehnične naprave, ki za svoje delovanje potrebujejo električno napajanje, če je to v skladu s hišnim redom zavoda.
(5)
Direktor zavoda lahko obsojencu odvzame stvari iz prejšnjega odstavka, če je prenehal namen, zaradi katerega jih je ta smel imeti pri sebi in jih uporabljati, ali če ni več tehničnih možnosti za njihovo uporabo. Direktor zavoda lahko obsojencu stvari odvzame tudi začasno, za obdobje do treh mesecev, če ta z njihovo uporabo krši hišni red.
(6)
Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje določi dovoljene stvari.«.
V drugem odstavku 48. člena se besedilo »prvega odstavka« črta.
V drugem odstavku 55. člena se beseda »počitkom« nadomesti z besedo »dopustom«.
V prvem odstavku 56. člena se za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Če obsojenec redno dela s časom krajšim od polnega, se mu določi sorazmerni del letnega dopusta tako, da se opravljene ure dela seštejejo in se mu za seštevek, ki je enak mesečni obveznosti ur za polni delovni čas, določita dva dneva letnega dopusta.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Obsojenec, ki se med prestajanjem kazni zapora v skladu z osebnim načrtom izobražuje, ima za vsak mesec uspešno opravljenega izobraževanja pravico do dveh dni letnega počitka. Obsojenec lahko dobi do šest dni dodatnega letnega počitka v enem letu, pri čemer se upoštevajo učna uspešnost, prizadevnost in prisotnost pri pouku. Odločitev o odmeri in izrabi letnega počitka se zapiše v osebnem načrtu obsojenca. Za izrabo letnega počitka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo izrabo letnega dopusta.«.
Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.
57.a člen se spremeni tako, da se glasi:
(1)
Direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka odloči, da obsojencu prenehajo pravice iz dela, če:
-
neupravičeno odkloni delo,
-
pet dni zaporedoma neupravičeno ne pride na delo,
-
to narekujejo utemeljeni razlogi varnosti oziroma izkazane potrebe ohranitve reda in discipline v zavodu,
-
ne izpolnjuje pogojev zaradi zdravstvenih omejitev, ki se ugotovijo po razporeditvi na delo,
-
ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov iz krivdnih razlogov,
-
ponavlja kršitve navodil inštruktorja, ki pomenijo motnje v delovnem procesu ali
-
preneha potreba po delu iz razlogov, ki niso na strani obsojenca.
(2)
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba, ki ne zadrži izvršitve.«.
V prvem odstavku 58. člena se za besedilom »dom,« doda besedilo »ter osebe na prestajanju nadomestnega zapora«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Družinski člani oseb iz prejšnjega odstavka ne morejo biti zavarovani po teh osebah, razen otroka, ki skupaj z obsojenko biva v zavodu in nima drugače urejenega zavarovanja.«.
V prvem odstavku 63. člena se besedilo »prepovedane droge« nadomesti z besedilom »nedovoljene psihoaktivne snovi«, besedilo »njihove prisotnosti« pa z besedilom »prisotnosti alkohola ali nedovoljenih psihoaktivnih snovi v njihovem organizmu«.
V drugem odstavku se besedilo »psihotropnih substanc« nadomesti z besedilom »nedovoljenih psihoaktivnih snovi«.
Prvi odstavek 72. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pregled pisemskih pošiljk je dopusten le, če obstaja sum vnašanja ali iznašanja nedovoljenih stvari.«.
V drugem odstavku se beseda »Nadzor« nadomesti z besedo »Pregled«.
V tretjem odstavku se beseda »nadzor« nadomesti z besedo »pregled«, besedilo »in določi, katerih predmetov obsojenec ne sme imeti pri sebi« pa se črta.
V prvem odstavku 73. člena se peti stavek črta.
74. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1)
Obiski obsojenca so glede na varnostno oceno obsojenca nadzorovani ali nenadzorovani.
(2)
Nadzorovani obiski so obiski, ki se izvajajo z nadzorom pravosodnih policistov s stalno prisotnostjo v prostoru, kjer poteka obisk, z uporabo videonadzornega sistema ali s kombinacijo obeh načinov. Način nadzora obiska se določi v varnostni oceni obsojenca in zapiše v njegovem osebnem načrtu. Nadzorovani obiski trajajo do dve uri.
(3)
Nadzorovani obiski se lahko opravljajo tudi za stekleno pregrado, če iz varnostne ocene obsojenca izhaja, da je to treba za zagotovitev varnosti, ali je to potrebno za preprečevanje izmenjave nedovoljenih stvari med obsojencem in obiskovalcem. Uporaba steklene pregrade pri nadzorovanih obiskih se določi v varnostni oceni obsojenca in zapiše v njegovem osebnem načrtu.
(4)
Nenadzorovani obiski trajajo do tri ure. Če nenadzorovani obisk poteka zunaj zavoda, lahko traja do pet ur. Če ima zavod ločen namenski prostor, ki omogoča zasebnost in bivanje čez noč, lahko nenadzorovani obisk traja do 24 ur.
(5)
Obisk se lahko prekine le, če obsojenec ali njegov obiskovalec kljub opozorilu pravosodnega policista motita druge, če je ogrožena varnost oseb ali če je moten red, varnost ali disciplina v zavodu.
(6)
Ob zaostrenih varnostnih razmerah ali dogodkih lahko direktor zavoda začasno odredi, da se vsi obiski zavoda ali dela zavoda opravljajo za stekleno pregrado ali da se začasno ne izvajajo.«.
75. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1)
Obsojencu se omogočijo telefonski klici oseb zunaj zavoda.
(2)
Zavod s hišnim redom določi pogostnost in trajanje telefonskih klicev na način, da niso moteni red, varnost in disciplina v zavodu. Pri tem pogostnosti ni dopustno določiti v manjšem obsegu od dveh dni v tednu.
(3)
Direktor zavoda lahko z odločbo, za obdobje enega meseca, obsojencu prepove telefonske klice, če bi z njimi lahko ogrozil varnost v zavodu ali varnost oseb ali premoženja zunaj zavoda. Prepoved telefonskih klicev se lahko podaljšuje še za po en mesec, dokler obstajajo razlogi za prepoved. Prepoved telefonskih klicev se ne nanaša na klice odvetnikov, varuha človekovih pravic, policije ter v primeru obsojenca tujega državljana, na konzularne organe in uradne organizacije, ki po pravilih mednarodnega prava varujejo koristi obsojenca.
(4)
Stroške telefonskih pogovorov nosi obsojenec.
(5)
Obsojenci ne smejo uporabljati elektronske komunikacije (elektronska pošta, svetovni splet, mobilna telefonija, faksimilna sporočila, glasovna pošta, storitev SMS in MMS …), razen če direktor zavoda na prošnjo obsojenca ugotovi, da njegova uporaba elektronskih komunikacijskih sredstev na ta način ne ogroža varnosti v zavodu in zunaj njega. Dovoljenje za uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev za potrebe elektronske komunikacije se zapiše v osebni načrt obsojenca.
(6)
Direktor zavoda lahko v okviru izvajanja kazenskih sankcij ter vzdrževanja reda in discipline v zavodu odloči, da na podlagi potrebe po varnostnih ukrepih za zagotovitev varnosti zapornikov, zaporskega osebja in drugih oseb v zavodu ter varnosti premoženja in podatkov, uvede ukrepe varovanja s snemanjem in shranjevanjem telefonskih klicev in drugih elektronskih komunikacij. Pri uvedbi ukrepa varovanja ter snemanja in shranjevanja elektronskih komunikacij se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja elektronske komunikacije, ki urejajo področje zaščite tajnosti, zaupnosti in varnosti elektronskih komunikacij. Podatki, pridobljeni na podlagi tega odstavka, se hranijo eno leto.
(7)
Ukrep iz prejšnjega odstavka se sme nanašati na zunanje telefonske in druge elektronske komunikacije. V primerih zunanjih elektronskih komunikacij mora biti oseba, ki hoče komunicirati z zavodom v primeru telefonskih klicev predhodno zvočno obveščena, da bo pogovor sneman, v primeru drugih komunikacij pa mora biti o tem predhodno obveščena na drug primeren način (objave na spletni strani uprave, opozorila v sistemu elektronske pošte in podobno).«.
Prvi in drugi odstavek 76. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1)
Obsojenec v zaprtem režimu sme sprejeti štiri pošiljke s hrano na leto, eno pošiljko s perilom in z osebnimi predmeti na mesec ter neomejeno število pošiljk s časopisi, revijami oziroma knjigami.
(2)
Obsojenec v polodprtem režimu sme sprejeti štiri pošiljke s hrano na leto, eno pošiljko s perilom in z osebnimi predmeti na teden ter neomejeno število pošiljk s časopisi, revijami oziroma knjigami.«.
Peti in šesti odstavek se črtata.
V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane peti odstavek, se beseda »paketov« nadomesti z besedo »pošiljk«.
Prvi odstavek 77. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za aktivno prizadevanje in doseganje uspehov pri izpolnjevanju osebnega načrta ter spoštovanje hišnega reda lahko direktor zavoda na prošnjo obsojenca ali predlog strokovne skupine obsojencu podeli naslednje ugodnosti:
-
izhod iz zavoda s spremstvom pooblaščene uradne osebe;
-
delno ali popolno izrabo letnega dopusta ali letnega počitka zunaj zavoda;
-
do sedem dni neplačanega letnega dopusta ali letnega počitka;
-
dodatne ugodnosti znotraj zavoda.«.
V drugem odstavku se drugi stavek črta, v tretjem stavku pa se besedilo »minister, pristojen za pravosodje« nadomesti z besedilom »generalni direktor«.
V četrtem odstavku se za besedo »Če« doda besedilo »se v času od podelitve ugodnosti do njene izrabe ugotovijo razlogi, zaradi katerih ugodnost ne bi bila podeljena, ali«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) V dovolilnici za izhod iz zavoda se določijo kraji, kjer se sme zadrževati obsojenec med koriščenjem zunajzavodskih ugodnosti.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
Dosedanja šesti in sedmi odstavek se črtata.
V prvem odstavku 79. člena se besedilo »iz enega v drug zavod ali oddelek zavoda v Republiki Sloveniji« nadomesti z besedilom »v okviru istega zavoda ali iz enega v drug zavod ali v oddelek drugega zavoda«.
V drugem odstavku 80. člena se drugi in tretji stavek črtata.
Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.
V tretjem odstavku 81. člena se za besedo »zavoda« doda besedilo »po uradni dolžnosti«.
V prvem odstavku 82. člena se v napovednem stavku za besedilom »obsojenca,« doda besedilo »ali z njegovo privolitvijo na prošnjo«.
V drugem odstavku se za točko »1.« doda vejica in besedilo »5., 6. in 7.«.
V tretjem odstavku se za besedo »pripor« doda besedilo »ali mu je izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu«.
V četrtem odstavku se prvi stavek nadomesti z novim stavkom, ki se glasi: »Odločba o prekinitvi se izda za čas trajanja razloga iz prvega odstavka tega člena.«.