3519. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Prebold
Na podlagi 55. člena Zakona o izvrševanju poračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (Uradni list RS, št. 174/20, 15/21 – ZDUOP, 74/21, 172/21, 187/21 – ZIPRS2223 in 206/21 – ZDUPŠOP), določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ, 101/13 – ZDavNepr in 22/14 – odl. US), 18., 218.a, 218.b, 218.c, 218.č in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 22/14 – odl. US, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US) in 15. člena Statuta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 52/13, 45/14) je Občinski svet Občine Prebold na 32. redni seji dne 27. 10. 2022 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Prebold
S tem odlokom se določijo podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), ki določajo:
-
predmet odmere nadomestila,
-
zavezanca za plačilo nadomestila,
-
zazidana in nezazidana stavbna zemljišča,
-
merila za določitev višine nadomestila,
-
merila za oprostitve plačila nadomestila.
Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1.
zavezanec je fizična ali pravna oseba, ki je plačnik nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča;
2.
uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki neposredno uporablja nepremičnino;
3.
ostala poslovna površina je spremljevalna površina za opravljanje poslovne dejavnosti;
4.
zemljiška parcela je prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami;
5.
zazidana stavbna zemljišča so tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče;
6.
nezazidana stavbna zemljišča so tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
3. člen
(predmet odmere nadomestila)
(1)
Na območju Občine Prebold se plačuje nadomestilo znotraj meje, določene s prostorskimi akti Občine Prebold.
(2)
Nadomestilo se plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.
(3)
V primeru nelegalne gradnje plačevanje nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne vpliva na njeno legalizacijo oziroma izdajo in izvršitev inšpekcijskega ukrepa.
(4)
Obveznost plačila nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča preneha, ko se stavba oziroma del stavbe odstrani in vzpostavi prejšnje stanje in ko investitor oziroma lastnik zemljišča, na katerem je stala takšna stavba oziroma del stavbe, to dejstvo sporoči občini. Občina nato za predmetno zemljišče uvede postopek odmere nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, če to zemljišče leži na območju, za katerega je takšno nadomestilo določeno in so izpolnjeni ostali pogoji za odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče.
4. člen
(zavezanec za plačilo nadomestila)
(1)
Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik oziroma uporabnik.
(2)
Za uporabnika skladno z določili tega odloka se šteje zgolj fizična ali pravna oseba, ki:
-
se izkaže za najemnika s predložitvijo veljavne najemne pogodbe;
-
svojo pravico uporabe izkaže z dokazilom o ustanovitvi stavbne pravice ali služnostne pravice;
-
se izkaže z izjavo zavezanca, ki prevzema obveznost plačila oziroma dogovorom solastnikov iz tretjega odstavka tega člena;
-
se izkaže za uporabnika s predložitvijo ustreznega dogovora med lastnikom in njim kot uporabnikom.
(3)
V primeru solastništva je zavezanec za plačilo nadomestila tisti solastnik za katerega se solastniki tako dogovorijo ter predložijo pisni dogovor oziroma pisno izjavo solastnika, ki prevzema celotno plačilo obveznosti. V kolikor se solastniki ne dogovorijo, se nadomestilo odmeri vsakemu solastniku sorazmerno z njegovim lastniškim deležem.
II. DOLOČITEV POVRŠIN ZA ODMERO NADOMESTILA
5. člen
(določitev površin za zazidano stavbno zemljišče)
(1)
Za določitev površin za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:
-
pri stanovanjskih objektih neto tlorisna površina vseh zaprtih prostorov posameznega dela stanovanjskega namena, določena v skladu s standardom SIST ISO: 9836 ter neto tlorisna površina prostostoječih garaž;
-
pri poslovnih prostorih neto tlorisna površina vseh prostorov posameznega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom, določena v skladu s standardom SIST ISO: 9836.
Osnova za določitev površin zazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo podatki iz registra nepremičnin, katastra stavb in zemljiškega katastra ter drugih uradnih evidenc. V primeru, da podatki iz prej navedenih evidenc niso dostopni, občina pridobi podatke iz dokončnih gradbenih dovoljenj oziroma dokumentacije na podlagi katere je bilo gradbeno dovoljenje izdano.
(2)
Za določitev površin za odmero nadomestila za ostale poslovne površine se upoštevajo:
-
nepokrita in pokrita parkirišča, skladišča in dvorišča,
-
zunanje manipulativne in prodajne površine,
-
odprte športno rekreacijske površine namenjene pridobitni dejavnosti,
-
javne površine, namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti (gostinske terase in plesišča, kioski, samostojne stojnice, razstave in sejmi, vodne in obvodne površine, ki niso vodna zemljišča po zakonu),
-
površine za obratovanje bencinskih servisov (celotna gradbena parcela) ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
(3)
Osnova za določitev površin pri ostalih poslovnih površinah so: