TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Pravno podlago, po kateri se priznava odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega, predstavljajo določila 200. člena, prvega odstavka 201. člena in 203. člena zakona o obligacijskih razmerjih (naprej ZOR). Če nekdo umre, lahko sodišče po določilu 201. člena ZOR prisodi njegovim ožjim družinskim članom (zakoncu, otrokom in staršem) pravično denarno odškodnino za njihove duševne bolečine. Tako odškodnino prisodi sodišče po prvem odstavku 200. člena ZOR, če spozna, da okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin ter njihovo trajanje, to opravičujejo. Pri odločanju o zahtevku za povrnitev negmotne škode ter pri odmeri odškodnine mora sodišče po drugem odstavku 200. člena ZOR gledati na pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Po določilu 203. člena pa prisodi sodišče na zahtevo oškodovanca odškodnino tudi za bodočo negmotno škodo, če je po normalnem teku stvari gotovo, da bo škoda trajala tudi v bodočnosti.