TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi zagovornika obsojenega A.M. za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 19.5.1949 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča LRS z dne 30.7.1949 glede tega obsojenca, po uradni dolžnosti pa glede obsojenih M.M. in J.M., spremeni tako, da se po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

o p r o s t i j o o b t o ž b e :

1) M.M.,

da je zvedela v polletju 1945, da se v okolici skriva petčlanska oborožena tolpa ostankov belogardistične formacije iz Š.J. in da z njo vzdržuje stike njen mož soobtoženi P.M., pa o tem ni obvestila državnih organov;

2) A.M.,

da je vedel, da sta se v času, ko se je njegov brat A. skrival na domu v Š.J., večkrat z njim sestala M.B. in J.Ž., pa o tem ni obvestil državnih organov;

3) J.M.,

da je vedela, da se je v juniju 1947 in koncem leta 1947 njen brat A., ki je leta 1945 pred oblastmi pobegnil v inozemstvo, vrnil ilegalno iz Italije in se oborožen skrival na domu v Š.J., kjer se je sestajal s članom špijonske diverzantske tolpe M.B. in J.Ž., pa o tem ni obvestila državnih organov;

s čimer naj bi storili kaznivo dejanje opustitve prijave po 8. členu ZKLD.

Stroški tega dela kazenskega postopka obremenjujejo proračun.

II. Ob reševanju zahteve za varstvo zakonitosti zagovornika obsojenega A.M. se pravnomočna sodba, navedena pod I., glede tega obsojenca ter obsojenih P.M. in M.M. glede kaznivega dejanja po 8. točki 3. člena ZKLD (dejanja pod II-1/a in b, II-2/a in b in II-3/a in b izreka sodbe sodišča prve stopnje) po uradni dolžnosti razveljavi in se v tem delu zadeva vrne Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje.

Čeprav ZKLD ni imel določb o izključitvi kaznivosti storilca kaznivega dejanja po 8.čl. ZKLD, če se je opustitev prijave nanašala na zakonca ali krvnega sorodnika v ravni črti, brata ali sestro, pa je bilo obsojenca potrebno oprostiti obtožbe glede navedenega kaznivega dejanja, ki se nanaša na očitek opustitve prijave njegovega brata. Omenjena izključitev kaznivosti pomeni namreč splošno, od civiliziranih narodov sprejeto pravno načelo, kar izhaja iz 2.čl. v zvezi s 1.tč. 3.čl. ZPKri, poznala pa sta ga tudi Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije ter jugoslovanski kazenski zakonik iz leta 1951 in ga pozna sedaj veljavni KZ.

Kaznivo dejanje iz 8.tč. 3.čl. ZKLD se je lahko storilo le z direktnim oz. celo s takoimenovanim obarvanim naklepom. Tako ni zadoščalo, da je storilec s svojimi dejanji objektivno podpiral združbo, ki se je ukvarjala z vohunsko dejavnostjo, ki je ogrožala zunanjo varnost države, temveč je morala obstajati tudi njegova zavest in volja, da podpira takšno združbo, ki ima za cilj izvrševati kazniva dejanja iz 2.čl. ZKLD.