TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornice obsojenega A.Ž. za varstvo zakonitosti se zavrne. Obsojenec je dolžan plačati povprečnino 300.000 SIT.

Obsojenec je zoper oškodovanko uporabil grožnjo z neposrednim napadom na njeno telo (z večjim kuhinjskim nožem v roki ji je pretil) in silo tako, da jo je, ker je želela z barke oditi, porinil nazaj na sedež, jo z eno roko zgrabil za vrat in jo na ta način prisilil, da je trpela spolno dejanje - njegovo otipavanje po prsih. V takšnem opisu ravnanja je sila kot zakonski znak kaznivega dejanja, zadostno opisana.

Pravica do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) v povezavi z 22. členom (enako varstvo pravic) med drugim pomeni, da sodišče vsakogar obravnava enako in da v njegovi zadevi odloči tako, kot sicer redno odloča v vsebinsko podobnih primerih. S sklicevanjem na primer iz sodne prakse, ki je vsebinsko drugačen od obravnavanega, zagovornica zatrjevane kršitve Ustave ni izkazala.