TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se u g o d i ,vmesna sodba sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva v r n e v novo sojenje.

 

V členu 50 odst. 3. Ustava zagotavlja vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja posebno varstvo v skladu z zakonom. Zakon o žrtvah vojnega nasilja (Ur. list RS, št. 63/95) in napovedani Zakon o poplačilu vojne odškodnine, ki je bil parlamentu že večkrat predložen v branje, ne priznavata odškodninske odgovornosti R Slovenije za škodo, ki je žrtvam za časa vojne nastala. Žrtvam vojne, ki so v čl. 2 Zakona o žrtvah vojnega nasilja naštete, zagotavljata ta zakona le posebne dosmrtne ugodnosti v obliki denarne pomoči, olajšav pri plačevanju zdravstvenega zavarovanja, pri pokojninski dobi itd. Teh ugodnosti ni mogoče šteti za odškodnino, to je za satisfakcijo za vse hudo, kar so žrtve vojnega nasilja pretrpele, ampak le tako, kot čl. 50/3 Ustave Republike Slovenije določa, za posebno varstvo prizadetih oseb skladno z načelom, da je Slovenija socialna država (čl. 2 Ustave).

Republika Slovenija odgovorna za škodo, ki so jo utrpeli tožniki ukradeni otroci po temelju le, če se izkaže, da je SFR Jugoslavija kot prednica naše države od Nemčije dobila sredstva za plačilo odškodnine, pa jih je porabila v druge namene.

Ugovor zastaranja po mnenju pritožbenega sodišča glede na sodno prakso ni mogoče uveljavljati v okviru reševanja odškodninske odgovornosti. Z vmesno sodbo se odloča le o odgovornosti oziroma podlagi tožbenega zahtevka. Pritožbeno sodišče zato o tem pravnem problemu ni zavzelo stališča.