TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi in se odškodnina, ki je določena v sodbi sodišča druge stopnje, tako spremeni, da se za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti zviša na 3.600.000 tolarjev in se določi datum teka zamudnih obresti za nepremoženjsko škodo od 19.11.1997 do plačila; tako da se izrek pravnomočne sodbe glasi:

Tožena stranka-zavarovalnica mora plačati tožeči stranki R.N. znesek 4.972.336 SIT (štiri milijone devetstodvainsedemdeset tisoč tristošestintrideset tolarjev) z zamudnimi obrestmi, ki so določene v zakonu in tečejo od zneska 372.336 SIT od 1.1.1996 do plačila in od zneska 5.600.000 SIT od 19.11.1997 do plačila, vse v 15 dneh, da ne bo potrebna prisilna izvršitev.

V preostalem delu se tožbeni zahtevek zavrne.

"Tožena stranka mora povrniti tožniku 957.655 SIT pravdnih stroškov z zamudnimi obrestmi, ki so določene v zakonu in tečejo od 30.10.2000 do plačila, v 15 dneh, da ne bo potrebna prisilna izvršitev."

V preostalem delu se revizija zavrne.

Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki 101.850 SIT stroškov revizije v 15 dneh, da ne bo potrebna prisilna izvršitev.

Tožena stranka je tožniku, ki je bil poškodovan v prometni nesreči, na podlagi poravnave 9.2.1994 izplačala odškodnino, a so se po tem pojavili trije epileptični napadi, ki so v vzročni zvezi s prometno nesrečo.

Sodišče ne želi bagatelizirati tožnikovega strahu pred napadi, ki bi lahko nastopili kadarkoli, toda odškodnina za strah je pravno priznana samo kot pretekla škoda. Bodoči strah ni pravno priznana škoda, razen če je tako intenziven, da preide v tiste posledice poškodbe, ki jih pravni red označuje kot duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti.

Sodišča so v primeru ponovnega sojenja o odškodninskem zahtevku za nepremoženjsko škodo prisojala oškodovanemu zamudne obresti že od prve sodbe dalje, če so pri ponovnem sojenju ugodila tožbenemu zahtevku v enakem znesku kot s prvo sodbo. Obravnavani primer je tak, zato je revizijsko sodišče od prisojene glavnice prisodilo tudi zamudne obresti, ki so določene v zakonu, od 19. 11. 1997 dalje. Prva sodba s tega dne je bila razveljavljena na pritožbo toženke. Pri novem sojenju je bilo tožbenemu zahtevku skoraj v celoti ugodeno (razen kolikor je bil znižan), zato ni razloga, da bi bil tožnik prikrajšan za zamudne obresti za čas po prvem sojenju.