na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sodba II Cp 1898/2011 - prometna nezgoda - odgovornost pri nesreči premikajočih se motornih vozil – objektivna odškodninska odgovornost – porazdelitev odgovornosti
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
18.1.2012
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba II Cp 1898/2011
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0071813
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
prometna nezgoda - odgovornost pri nesreči premikajočih se motornih vozil – objektivna odškodninska odgovornost – porazdelitev odgovornosti
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
IZREK
I.Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se izrek pravilno glasi:
„Prva in druga tožena stranka sta dolžni nerazdelno plačati tožeči stranki 1.240,42 EUR z zakonskimi obrestmi od 9. 10. 2007 dalje do plačila, v 15 dneh.
Višji tožbeni zahtevek se zavrne.
Vsaka stranka krije svoje stroške v postopku pred sodiščem prve stopnje.“
preostalem se pritožba zavrne.
III. Prva in druga tožena stranka sta dolžni nerazdelno plačati tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe 187,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.
„Prva in druga tožena stranka sta dolžni nerazdelno plačati tožeči stranki 1.240,42 EUR z zakonskimi obrestmi od 9. 10. 2007 dalje do plačila, v 15 dneh.
Višji tožbeni zahtevek se zavrne.
Vsaka stranka krije svoje stroške v postopku pred sodiščem prve stopnje.“
preostalem se pritožba zavrne.
III. Prva in druga tožena stranka sta dolžni nerazdelno plačati tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe 187,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.
JEDRO
Določbe 154. člena OZ ne predstavljajo samostojne podlage za odgovornost imetnikov motornih vozil, temveč zgolj podlago za razdelitev odgovornosti med njimi v primerih medsebojno povzročene škode.
Določba 154. člena OZ ne kombinira subjektivne in objektivne odgovornosti imetnikov motornih vozil, saj v primeru škodnega dogodka, v katerem je bilo udeleženih več motornih vozil, škoda izvira iz nevarne dejavnosti enega in drugega imetnika motornega vozila, zato so takšni udeleženci prometne nezgode vedno objektivno odgovorni za škodo, ki izvira iz delovanja motornih vozil tudi v medsebojnem razmerju. V položaju, ko je med strankama nesporen nastanek škode, ki izvira iz prometne nezgode dveh motornih vozil, zato nikdar ni mogoče zavrniti zahtevka zgolj iz razloga, ker obstoji spoznavna kriza glede protipravnosti ravnanja in posledično krivde kot kriterija za ureditev pravične porazdelitve skupaj in skupno povzročene škode, ki so jo utrpeli imetniki motornih vozil. Zakonodajalec je namreč odločil, da je za porazdelitev škode, ki je (vzajemno) nastala imetnikom v prometni nezgodi udeleženih motornih vozil, sicer res najprimernejši in zato primarno določen kriterij krivde. Vendar če le-ta v konkretnem primeru ne obstoji ali je ni mogoče ugotoviti, zakon predvideva subsidiaren kriterij, tj. odgovornost imetnikov po enakih delih, če razlogi pravičnosti ne narekujejo drugačne odločitve.
Določba 154. člena OZ ne kombinira subjektivne in objektivne odgovornosti imetnikov motornih vozil, saj v primeru škodnega dogodka, v katerem je bilo udeleženih več motornih vozil, škoda izvira iz nevarne dejavnosti enega in drugega imetnika motornega vozila, zato so takšni udeleženci prometne nezgode vedno objektivno odgovorni za škodo, ki izvira iz delovanja motornih vozil tudi v medsebojnem razmerju. V položaju, ko je med strankama nesporen nastanek škode, ki izvira iz prometne nezgode dveh motornih vozil, zato nikdar ni mogoče zavrniti zahtevka zgolj iz razloga, ker obstoji spoznavna kriza glede protipravnosti ravnanja in posledično krivde kot kriterija za ureditev pravične porazdelitve skupaj in skupno povzročene škode, ki so jo utrpeli imetniki motornih vozil. Zakonodajalec je namreč odločil, da je za porazdelitev škode, ki je (vzajemno) nastala imetnikom v prometni nezgodi udeleženih motornih vozil, sicer res najprimernejši in zato primarno določen kriterij krivde. Vendar če le-ta v konkretnem primeru ne obstoji ali je ni mogoče ugotoviti, zakon predvideva subsidiaren kriterij, tj. odgovornost imetnikov po enakih delih, če razlogi pravičnosti ne narekujejo drugačne odločitve.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.