TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

 

Kot komunalno opremljeno stavbno zemljišče oz. kot zemljišče, katerega je bilo možno opremiti brez večjih stroškov v smislu določb 11. člena Navodila o merilih oz. metodologiji za ocenjevanje vrednosti podržavljenih nepremičnin, je mogoče šteti le tisti del posamezne parcele, ki dejansko leži v 60 m pasu ob javni cesti, ne pa cele parcele ne glede na njeno siceršnjo velikost in oddaljenost posameznih njenih delov od javne poti. Stališče tožnic, po katerem bi bilo treba na podlagi dejstva, da leži sporna parcela vsaj v enem delu znotraj 60 m pasu od ceste, šteti, da je bilo zemljišče celotne parcele možno komunalno opremiti brez večjih stroškov v smislu določb 11. člena Navodila, je neutemeljeno.