TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 51., 52., 53. in 54. alinei točke I. izreka spremeni tako, da se v tem delu na novo glasijo:

„I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki obračunati:

- bruto plačo v znesku 191,58 EUR ter po odvodu davkov in prispevkov izplačati neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2011 dalje do plačila;

- bruto plačo v znesku 173,39 EUR ter po odvodu davkov in prispevkov izplačati neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2011 dalje do plačila;

- bruto plačo v znesku 141,09 EUR ter po odvodu davkov in prispevkov izplačati neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2011 dalje do plačila;

- bruto plačo v znesku 166,89 EUR ter po odvodu davkov in prispevkov izplačati neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2011 dalje do plačila.“

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožnik vtožuje razliko v plači, ki mu je bila določena s pogodbo o zaposlitvi in plačo, do katere bi bil upravičen, če bi tožena stranka upoštevala višji količnik za določitev njegove plače, kot je bil za delovno mesto, ki ga je zasedal tožnik, določen v splošnem aktu tožene stranke. Takšen zahtevek je čisti denarni zahtevek, za katerega tožniku ni potrebno izkazovati predhodnega varstva pravic pri delodajalcu.

Glede na to, da je v pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto vodje službe za varnost pri delu določen količnik 5,07, kar je v nasprotju s splošnim aktom delodajalca, v katerem je za to delovno mesto določen količnik 5,43, zato je sodišče prve stopnje tožniku za sporno obdobje utemeljeno priznalo razliko v plači med količnikoma 5,43 in 5,07.