Zakon o Konvenciji o izročanju krivcev med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Albansko republiko

OBJAVLJENO V: Uradni list KS-MP 117-276/1929 DATUM OBJAVE: 21.5.1929

VELJAVNOST: od 21.5.1929 / UPORABA: od 21.5.1929

KS-MP 117-276/1929

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 21.5.1929 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 4.3.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 4.3.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 21.5.1929
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
276. Zakon o Konvenciji o izročanju krivcev med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Albansko republiko

KONVENCIJA O IZROČITVI STORILCEV KAZNIVIH DEJANJ MED KRALJEVINO SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV IN REPUBLIKO ALBANIJO

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Republika Albanija sta v želji, da bi uredili vprašanja, ki zadevajo izročitev storilcev kaznivih dejanj, in v želji skleniti konvencijo v ta namen, kot državi pogodbenici imenovali za svoje pooblaščence:
Njegovo veličanstvo Kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev:
Njegovo ekscelenco doktorja Momčila Ninčića, Ministra za zunanje zadeve,
Predsednik Republike Albanije:
Njegovo ekscelenco g. Milta Toutoulanija, bivšega Ministra za pravosodje, in g. Djaferja Villo, Generalnega sekretarja Ministrstva za zunanje zadeve,
ki sta se po izmenjavi pooblastil, napisanih v zahtevani in pravilni obliki, sporazumela o naslednjem:

A. Izročitev storilcev kaznivih dejanj

1. člen

Državi pogodbenici se zavezujeta, da bosta odredili poizvedbe, priprli in izročili osebe, ki se nahajajo na ozemlju ene države pogodbenice, pred pristojnimi sodnimi organi druge države pogodbenice pa so bile obdolžene ali obsojene za katero od kaznivih dejanj, navedenih v naslednjih členih.

2. člen

Obveznost iz prvega člena se nanaša na kasneje navedena kazniva dejanja, razen dejanj, ki so našteta v 5. členu.
Če se zahteva za izročitev nanaša na obsojeno osebo, se ta lahko izroči, če je pravnomočno obsojena na kazen odvzema prostosti najmanj šestih mesecev.
Če se zahteva za izročitev nanaša na obdolžence, ki še niso obsojeni, se izročitev dovoli, če je za dejanje, zaradi katerega se zahteva njihova izročitev, določena kazen odvzema prostosti najmanj enega leta.
Ti minimumi kazni morajo biti predvideni v zakonodaji države prosilke.
Dejanje mora biti kaznivo po zakonodaji obeh držav pogodbenic.

3. člen

Ne dovoli se izročitev lastnih državljanov.

4. člen

Izročitev se ne dovoli:

1)

za politična kazniva dejanja ali za dejanja, ki so v zvezi s takšnimi dejanji, razen primerov, ko je dejanje v glavnem navaden delikt. Ne šteje se za politično kaznivo dejanje, ne za dejanje, ki je v zvezi s takšnim kaznivim dejanjem, atentat na osebnost šefa države, ko ta atentat predstavlja dejanje uboja ali poskus uboja ali sodelovanje pri tem dejanju;

2)

za vojaška kazniva dejanja, to je dejanja, ki so kazniva samo po vojaških zakonih;

3)

za kazniva dejanja, storjena po tisku;

4)

ta kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo, in katerih postopek, ki je v teku, se lahko poravna na podlagi kompromisa.
Če se od ene države pogodbenice zahteva izročitev državljana tretje države za kaznivo dejanje, storjeno v tujini, lahko ta zavrne izročitev te osebe pod pogojem, da ji njena zakonodaja daje pravico, da mu sama sodi za to kaznivo dejanje, ali če je kazenski postopek zaključen z obsodilno sodbo ali drugače, pa po njeni zakonodaji ni možna obnova postopka za to dejanje.
Država, od katere se zahteva izročitev, sama odloči, ali kaznivo dejanje, zaradi katerega se zahteva izročitev, sodi v prejšnje točke.