Pravilnik o pogojih za zbiranje uplenjene divjadi,...

3967. Pravilnik o pogojih za zbiranje uplenjene divjadi, veterinarski pregled, proizvodnjo mesa in oddajo mesa uplenjene divjadi v promet

Na podlagi desetega odstavka 27. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS št. 33/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

P R A V I L N I K
o pogojih za zbiranje uplenjene divjadi, veterinarski pregled, proizvodnjo mesa in oddajo mesa uplenjene divjadi v promet

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen in cilji predpisa)

Ta pravilnik določa pravila ravnanja z divjadjo od uplenitve, zbiranja in veterinarskega pregleda do priprave mesa divjadi za oddajo v promet z namenom zaščite zdravja ljudi in živali.

2. člen

(izjeme)

(1)

Določbe tega pravilnika ne veljajo za:

a)

majhno število kosov divjadi v koži ali neoskubljene divje perutnine ter male divjadi, kateri še ni odstranjeno drobovje, ki jih lovska organizacija ali drug nosilec dejavnosti odda v promet direktno končnemu porabniku, trgovcu na drobno ali gostinskemu obratu;

b)

majhne količine mesa divjadi, oddane v promet direktno končnemu porabniku;

c)

razkosanje in skladiščenje mesa divjadi v trgovinah na drobno ali v prostorih neposredno ob prodajnih mestih, kjer se razkosanje in skladiščenje izvajata izključno za namene direktne oskrbe končnega porabnika na kraju samem.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek mora biti v primerih, ko nosilec dejavnosti odda divjad v promet v skladu s točko a) in b) prejšnjega odstavka, zagotovljen pregled na način iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega pravilnika, trupi divjadi pa morajo biti označeni skladno z drugim odstavkom 22. člena tega pravilnika. Divje prašiče ali druge živali, ki so lahko nosilci ličink Trihinel, je treba pregledati na prisotnost ličink Trihinel. Pregled je dovoljeno opraviti tudi v zbiralnici divjadi, v tem primeru na napotnici ni potrebno navesti številke obrata. Nadzor nad delom lovskega veterinarskega pomočnika opravlja uradni veterinar Veterinarske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uradni veterinar).

(3)

Določbe tega pravilnika ne veljajo za trofeje ali za divjad, ki jo potniki prevažajo v svojih vozilih, če gre samo za majhno število kosov male divjadi ali za en sam kos velike divjadi in če okoliščine kažejo, da meso take divjadi ni namenjeno za oddajo v promet ali komercialno uporabo, ter pod pogojem, da ni razlogov za prepoved prometa iz 6. člena tega pravilnika.

(4)

Določbe tega pravilnika ne veljajo za divjad, ki jo lovci odkupijo za lastno domačo porabo. Trupov uplenjene divjadi, ki jih odkupijo lovci za lastne potrebe, ni dovoljeno oddati v promet.

3. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi za namen tega pravilnika pomenijo:

1.

uplenjena divjad (v nadaljnjem besedilu: divjad) so divje živali, določene s predpisi o lovstvu, katerih meso je uporabno za prehrano ljudi in se jih ne kolje kot domače živali, temveč lovi v skladu s predpisi o lovstvu;

2.

velika divjad je parkljasta divjad in medved;

3.

mala divjad so prostoživeči sesalci družine Laporidae in prosto živeča divja perutnina, namenjena prehrani ljudi;

4.

meso divjadi (v nadaljnjem besedilu: meso) so vsi deli divjadi, ki so primerni za prehrano ljudi;

5.

sveže meso pomeni meso divjadi, vključno z vakuumsko pakiranim mesom ali mesom, pakiranim v kontrolirani atmosferi, katerega obstojnost ni bila podaljšana z nobenim drugim postopkom, razen s postopki ohlajevanja; zamrznjeno meso se šteje za sveže meso;

6.

osnovna ocena zdravstvenega stanja trupa in organov divjadi pomeni ugotavljanje morebitnih odstopanj od normalnega obnašanja divjadi v lovišču ali odstopanj od normalnih lastnosti ter izgleda trupov in organov, ki bi lahko nakazovali na bolezni divjadi;

7.

osnovni veterinarski pregled je pregled trupov divjadi, ko uradni veterinar ali lovski veterinarski pomočnik pregleda trup v koži in pripadajoče notranje organe;

8.

veterinarski pregled je post mortem pregled trupov divjadi v obratu za obdelavo divjadi po odiranju, ko je možen vizualni pregled mesa;

9.

zbiralnica divjadi je higiensko urejen zaprt prostor, kjer je mogoče ohladiti in skladiščiti divjad pred prevozom v obrat za obdelavo divjadi ali obrat z omejenim dovoljenjem za obdelavo divjadi;

10.

obrat za obdelavo divjadi je obrat, registriran pri Veterinarski upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) in urejen v skladu s higienskimi zahtevami iz tega pravilnika. Ta obrat izpolnjuje pogoje za veterinarski pregled in pridobivanje ter oddajo mesa v promet;

11.

obrat z omejenim dovoljenjem za obdelavo divjadi pomeni obrat, kjer se poleg zbiranja divjadi lahko opravi tudi veterinarski pregled neodrtih trupov in organov divjadi. Biti mora registriran v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo;

12.

lovski preglednik je lovec, ki po uspešnem izobraževanju lahko opravlja osnovno oceno zdravstvenega stanja trupov uplenjene divjadi;

13.

lovski veterinarski pomočnik je lovec, ki opravi izobraževanje po določbah 35. člena tega pravilnika in ga pooblasti VURS ter lahko opravlja veterinarski pregled divjadi pod nadzorom uradnega veterinarja;

14.

oddaja v promet pomeni vsako razstavljanje ali skladiščenje mesa z namenom prodaje, ponudba naprodaj, prodaja, dostava z namenom prodaje ali vsak drug način oddaje na trg, razen prodaje iz prejšnjega člena;

15.

nosilec dejavnosti je vsaka pravna ali fizična oseba, ki je v postopkih zbiranja, skladiščenja, obdelave ali oddaje divjadi v promet odgovorna za zdravstveno ustreznost in varnost divjadi, namenjene prehrani ljudi;

16.

končni porabnik je zadnji porabnik mesa, ki mesa ne sme oddati v promet;

17.

evisceracija je postopek, s katerim se iz trupov uplenjene divjadi odvzame notranje organe;

18.

embaliranje je zaščita živila z zavijanjem v osnovni ovoj ali ovitek oziroma spravljanje v ustrezne posode, pri čemer pride živilo v neposredni stik z ovojem ali posodo;

19.

pakiranje je dajanje živil ali surovin v prevozno embalažo za oddajo v promet;

20.

trup divjadi je celotno telo uplenjene divjadi, s kožo in notranjimi organi ali brez njih;

21.

lastna domača poraba pomeni, da lovec porabi meso v lastnem gospodinjstvu in ga ne sme oddati v promet.

4. člen

(splošna pravila za oddajo v promet)

(1)

Divjad ali meso je dovoljeno oddati v promet, samo če:

a)

je bila uplenjena v lovišču s sredstvi in na način v skladu s predpisi o lovstvu;

b)

ne izvira iz lovišč na območjih, na katerih so v veljavi ukrepi omejitve ali prepovedi prometa zaradi pojava živalskih kužnih bolezni;

c)

je uplenjene živali vizualno pregledal uradni veterinar in ugotovil:

-

da ni morebitnih anomalij na trupih. Uradni veterinar lahko svojo diagnozo opre na informacije o vedenju živali pred uplenitvijo, ki jih posreduje lovec, kar mora biti razvidno iz napotnice, ki jo skladno s 16. členom tega pravilnika izda lovski preglednik;

-

da je smrt živali dejansko nastopila zaradi lova in ne zaradi drugih vzrokov;

d)

meso izvira od divjadi:

-

ki je bila obdelana v obratu za obdelavo divjadi pod ustreznimi higienskimi pogoji v skladu z določbami 9. člena tega pravilnika;

-

ki jo je post mortem pregledal uradni veterinar ali lovski veterinarski pomočnik, ki dela pod nadzorom uradnega veterinarja;

-

na kateri ni bilo ugotovljenih drugih sprememb razen travmatskih poškodb, ki so nastale med uplenitvijo, ali lokalnih deformacij oziroma sprememb, pod pogojem, da je bilo, po presoji veterinarja, s primernimi laboratorijskimi testi ugotovljeno, da meso zaradi teh sprememb ni zdravstveno neustrezno oziroma nevarno za zdravje potrošnikov.

(2)

Malo divjad, ki takoj po uplenitvi ni bila eviscerirana v skladu s 14. členom tega pravilnika, mora uradni veterinar pregledati po principu reprezentativnega vzorca trupov male divjadi iz istega lovišča oziroma območja. Če uradni veterinar ugotovi kužno bolezen živali, ki bi se lahko prenesla na ljudi (zoonoza), ali sumi na pomanjkljivosti, navedene v 24. členu tega pravilnika, mora opraviti še dodatne preglede na celotni količini divjadi iz istega lovišča. Glede na rezultate teh dodatnih pregledov mora uradni veterinar oceniti celotno količino kot zdravstveno neustrezno ali pregledati vsak trup posebej.

(3)

Uradni veterinar mora zagotoviti, da meso ne bo oddano v promet za prehrano ljudi, če ugotovi okoliščine iz 23. oziroma 24. člena tega pravilnika.

5. člen

(priprava mesa za promet ter dokumenti, ki spremljajo pošiljko mesa v prometu)

(1)

V promet je dovoljeno oddati samo divjad, ki je bila obdelana, in meso, pripravljeno za trg v:

a)

obratu za obdelavo divjadi, ki izpolnjuje pogoje iz 9. člena tega pravilnika;

b)

industrijskem obratu, odobrenem za klanje in razsek mesa parkljarjev – samo velika divjad;

c)

industrijskem obratu, odobrenem za klanje in razsek perutnine – samo mala divjad.

Obrati iz točk b) in c) tega odstavka morajo biti posebej registrirani za obdelavo mesa. V teh obratih je treba divjad odreti v prostorih, ki so ločeni od prostorov, predvidenih za meso domačih parkljarjev oziroma perutnine, ali pa se to delo opravi ob drugem času. Zagotovljeni morata biti popolna identifikacija in ločitev mesa divjadi od mesa domačih parkljarjev ter perutnine in kuncev.

(2)

Zdravstveno ustrezno meso, ki ga je dovoljeno tržiti, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

a)

označeno mora biti z veterinarsko oznako v skladu z 28. členom tega pravilnika;

b)

med prevozom v notranjem prometu mora biti opremljeno s spremnim komercialnim dokumentom, ki ga potrdi uradni veterinar. Ta dokument mora vsebovati naslednje podatke:

-

veterinarsko oznako obrata, iz katerega je bilo meso oddano v promet;

-

mesec in leto zamrznitve, če je bilo meso zamrznjeno;

-

številko (kodo), po kateri je mogoče identificirati uradnega veterinarja (številka iz uradnega pečata ali odtisnjen pečat veterinarja), ki je pregledal meso.

Dokument mora prejemnik hraniti najmanj leto dni in ga na zahtevo veterinarske inšpekcije predložiti za kontrolo;

c)

med prevozom morajo biti zagotovljeni higienski pogoji v skladu z 31. členom tega pravilnika;

d)

na skupni deklaraciji ali na ločeni oznaki mora biti navedeno, iz katere živalske vrste je bilo pridobljeno meso.

6. člen

(kužne bolezni divjadi in zoonoze)

(1)

Uradni veterinar mora v primeru ugotovitve zoonoze to sporočiti območnemu uradu VURS, pristojnemu za nadzor lovišča, v katerem je bila divjad uplenjena, ki mora ukrepati na predpisan način.

(2)

VURS mora spremljati morebitne ugotovitve kužnih bolezni v posameznih loviščih. Če se ugotovi kužna bolezen, mora glede na vrsto bolezni ukrepati v skladu s 15. členom zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01).

7. člen

(obveznosti nosilcev dejavnosti – notranja kontrola)

(1)

Nosilec dejavnosti mora izvajati vse potrebne ukrepe, ki zagotavljajo zdravstveno ustreznost divjadi v vseh fazah proizvodnje. Odgovoren je za zdravstveno ustreznost mesa, ki ga oddaja v promet.

(2)

Nosilec dejavnosti obrata za obdelavo divjadi mora zagotoviti lastno notranjo kontrolo higienskih pogojev proizvodnega procesa, za kar mora pripraviti program notranjih kontrol in v okviru tega programa pripraviti naslednje programe ukrepov za zagotovitev uspešnega notranjega nadzora higiene v obratu:

-

program postopkov čiščenja in razkuževanja v obratu;

-

program kontrole zdravstvene ustreznosti pitne vode v obratu;

-

program odvzema vzorcev;

-

program umerjanja (kalibracije);

-

program izvajanja ukrepov dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (v nadaljnjem besedilu: DDD);

-

program sledljivosti.

(3)

Program postopkov čiščenja in razkuževanja v obratu mora vsebovati:

a)

dnevne postopke čiščenja, ki jih bo zagotovil nosilec dejavnosti pred začetkom dela in med delom, za preprečevanje kontaminacije živil. V programu mora biti opredeljena tudi pogostnost posameznih postopkov (frekvenca čiščenja). V vsakem oddelku mora biti na vidnem mestu obešen obrazec o izvedenih dnevnih postopkih čiščenja. Ti obrazci se arhivirajo za dobo najmanj dveh let;

b)

ostale periodične postopke čiščenja (tedenske, mesečne, polletne itd.), ki jih bo zagotovil nosilec dejavnosti za preprečevanje kontaminacije živil; v programu mora biti opredeljena tudi pogostnost posameznih postopkov (frekvenca čiščenja);

c)

podpis nosilca dejavnosti ter datum uveljavitve programa;

d)

odgovorne osebe, zadolžene za izvajanje vseh aktivnosti čiščenja in razkuževanja, ter osebe, ki bodo zadolžene za nadzor nad izvajanjem čiščenja;

e)

predvidene ukrepe v primerih ugotovljenih slabih rezultatov čiščenja in razkuževanja.

O izvajanju programa in o izvedenih ukrepih v primerih ugotovljenih slabih rezultatov čiščenja in razkuževanja mora nosilec dejavnosti voditi ustrezno dokumentacijo.

(4)

Program kontrole zdravstvene ustreznosti pitne vode v obratu mora vsebovati:

a)

navedbo izvajalca vzorčenja vode in analize;

b)

načrt vodovodnega omrežja in načrt iztokov (pip) za odvzem vzorcev;

c)

število vzorcev, ki jih je treba redno vzeti v preiskave.

(5)

Program odvzema vzorcev za preiskave delovnih površin, surovin in živil v lastnem ali drugem laboratoriju mora zagotavljati preverjanje uspešnosti postopkov čiščenja in razkuževanja ter preverjanje skladnosti surovin in živil s predpisanimi normativi.

(6)

Program umerjanja (kalibracije) merilnih naprav mora zagotavljati redno umerjanje, skladno z navodili proizvajalca, naprav, kot so termometri, globinski termometri oziroma sonde – termokapli, ki se uporabljajo za merjenje termičnih procesov, in kontrolo, če imajo termografi predpisane parametre (npr. zapisovanje temperature najmanj vsake pol ure).

(7)

Program izvajanja DDD mora vsebovati:

a)

navedbo izvajalca DDD ukrepov v obratu;

b)

načrt postavitve vab za glodalce in identifikacijo posameznih mest za postavljanje vab;

c)

odgovorno osebo za nadzor vab in način ter frekvenco nadzora;

d)

načrt dezinsekcije obrata;

e)

načrt dezinfekcije obrata.

(8)

Program sledljivosti – označevanja mesa, ki mora omogočati ugotovitev izvora divjadi in mesa do končnega porabnika.

(9)

Poleg uresničevanja notranje kontrole v skladu s programom iz drugega odstavka tega člena, mora nosilec dejavnosti izvajati še naslednje ukrepe:

a)

voditi mora evidenco porabe serijsko oštevilčenih etiket z veterinarskim znakom in kontrolo pravilne uporabe teh etiket za označevanje živil;

b)

nemudoma obvestiti uradnega veterinarja, če se z laboratorijskimi preiskavami ali na drug način ugotovi, da obstaja nevarnost za zdravje ljudi;

c)

če se ugotovi neposredna nevarnost za zdravje ljudi, mora takoj vzeti iz prometa vse meso, ki predstavlja tveganje za zdravje ljudi. Nosilec dejavnosti obrata je o tem dolžan takoj obvestiti uradnega veterinarja in mu predati seznam maloprodajnih obratov, kamor je bilo prodano meso. O načinu skladiščenja in vseh nadaljnjih postopkih z vrnjenimi živili zaradi nevarnosti za zdravje ljudi odloča uradni veterinar, dokler se jih po njegovi odločitvi ne uniči ali predela v druge namene, razen za prehrano ljudi.

(10)

Nosilec dejavnosti obrata mora voditi evidence:

a)

o vrstah, številu in poreklu prejetih trupov divjadi in o količini izdanega mesa;

b)

o opravljenih notranjih kontrolah in o njihovih rezultatih.

(11)

Evidence iz prejšnjega odstavka morajo biti shranjene najmanj dve leti in biti dostopne uradnemu veterinarju za pregled.

(12)

Nosilci dejavnosti morajo zagotoviti, da se meso in druge dele divjadi, ki niso zdravstveno ustrezni, odda v obdelavo v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z živalskimi odpadki in minimalne higiensko-tehnične pogoje, ki jih morajo pri tem izpolnjevati objekti in prevozna sredstva.

(13)

Za meso z območij, na katerih so v veljavi ukrepi omejitve ali prepovedi prometa zaradi pojava živalskih kužnih bolezni, določi VURS za vsak primer posebej postopke glede ravnanja s takšnim mesom.

(14)

Nosilec dejavnosti obrata za obdelavo divjadi in obrata z omejenim dovoljenjem za obdelavo divjadi mora pripraviti program usposabljanja delavcev za izpolnjevanje pogojev higienske proizvodnje, prilagojenih strukturi proizvodnje. Uradni veterinar, ki je odgovoren za obrat, mora sodelovati pri načrtovanju in izvajanju tega programa.

II. HIGIENSKO-TEHNIČNI POGOJI ZA OBRATE

8. člen

(zbiralnica divjadi)

(1)

V zbiralnici divjadi mora biti zagotovljeno hlajenje trupov divjadi na temperature iz 30. člena tega pravilnika.

(2)

Zbiralnice divjadi morajo biti locirane tako, da je do njih možen dostop tudi pozimi. Okolica zbiralnice divjadi mora biti utrjena tako, da se preprečuje dviganje prahu ali raznašanje blata.

(3)

V zbiralnici divjadi ali v njeni neposredni bližini mora biti tekoča pitna voda za vzdrževanje osebne higiene in higiene prostorov. Odplake morajo biti speljane v kanalizacijo ali greznico.

(4)

Stene in tla morajo biti iz materiala, ki se lahko čisti. Prostor mora biti zavarovan pred insekti in glodalci. V hladilniku ali hladilnici morajo biti kavlji za obešanje divjadi.

(5)

V zbiralnici divjadi je dovoljeno odirati divjad za lastno domačo porabo lovcev ali za tuje lovce. Zbiralnica divjadi, v kateri se to delo opravlja, mora imeti v ta namen poseben prostor, da se prepreči stik odrtih trupov in trupov v koži. Navedeni prostor je lahko od ostalega dela ločen s predelno steno, opremljen pa mora biti z ustreznimi obešali za odiranje v visečem položaju.

(6)

Lovske organizacije morajo prijaviti zbiralnice divjadi območnim uradom VURS, ki jih vpišejo v svoje evidence.

9. člen

(prostori obratov za obdelavo divjadi)

Obrat za obdelavo divjadi mora imeti naslednje prostore:

a)

hlajen prostor za sprejem divjadi;

b)

prostor za primarno obdelavo trupov (po potrebi evisceracijo, odiranje, odstranjevanje perja itd.) in veterinarski pregled;

c)

prostor ali mesto za odtajevanje zamrznjenega mesa;

d)

prostor za zadržano meso in organe;

e)

prostor za razsek in obdelavo mesa;

f)

hladilne in zamrzovalne prostore za skladiščenje mesa;

g)

prostor za sprejem in formiranje kartonske embalaže;

h)

primerno locirane in opremljene prostore oziroma mesta za sprejem in razporejanje (komisioniranje) mesa, s higiensko zaščito mesa med nakladanjem in razkladanjem oziroma za odpremo embaliranega oziroma pakiranega mesa;

i)

prostor za pakiranje mesa;

j)

prostor za pranje in razkuževanje opreme;