Pravilnik o bibliotekarskem izpitu

3214. Pravilnik o bibliotekarskem izpitu

Na podlagi tretjega odstavka 39.b člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 – ZUJIK in 92/15) izdaja minister, pristojen za kulturo,

P R A V I L N I K
o bibliotekarskem izpitu

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik ureja:

-

bibliotekarski izpit, ki je pogoj za opravljanje strokovnega knjižničarskega dela v knjižnici ali drugi organizaciji, ki deluje na področju knjižnične dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: knjižnica),

-

pogoje, obseg, vsebino, organizacijo in postopek opravljanja bibliotekarskega izpita,

-

strokovno usposabljanje za opravljanje bibliotekarskega izpita,

-

imenovanje in delovanje komisije za bibliotekarski izpit,

-

vodenje in upravljanje evidence bibliotekarskih izpitov ter

-

druga vprašanja v zvezi z bibliotekarskim izpitom.

2. člen

(organizacija in izvedba bibliotekarskega izpita)

Bibliotekarski izpit na podlagi javnega pooblastila organizira in izvaja nacionalna knjižnica.

3. člen

(pomen izrazov)

(1)

V tem pravilniku uporabljeni izrazi pomenijo:

-

»bibliotekarski izpit« je izpit, ki se opravlja v skladu z 39.b členom Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 ? ZUJIK in 92/15; v nadaljnjem besedilu: Zakon) in je pogoj za samostojno opravljanje strokovnih knjižničarskih del v knjižnici, ki so temeljna za izvajanje knjižnične dejavnosti iz 2. člena Zakona;

-

»dopolnilni bibliotekarski izpit« je bibliotekarski izpit, ki ga opravi strokovni knjižničarski delavec z doseženo stopnjo izobrazbe, ki je višja od stopnje izobrazbe, za katero je že opravil bibliotekarski izpit za knjižničarja;

-

»druge organizacije, ki delujejo na področju knjižnične dejavnosti« so po tem pravilniku pravne osebe javnega prava, ki niso knjižnice, vendar delujejo tudi na področju ali za potrebe knjižnične dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: druge organizacije);

-

»formalno bibliotekarsko izobraževanje« je javnoveljavni študijski program s področja bibliotekarstva, ki ga izvaja akreditirana visokošolska organizacija;

-

»izobrazba strokovnih knjižničarskih delavcev« je potrebna dosežena izobrazba, ki je za:

(a)

knjižničarja: srednja splošna oziroma srednja strokovna izobrazba (v nadaljnjem besedilu: srednja izobrazba),

(b)

višjega knjižničarja: izobrazba, pridobljena po študijskih programih za pridobitev višje strokovne izobrazbe, oziroma raven izobrazbe, pridobljena po študijskih programih, ki po zakonu ustreza višji strokovni izobrazbi (v nadaljnjem besedilu: višješolska izobrazba),

(c)

bibliotekarja pomočnika: visokošolska izobrazba, pridobljena po študijskih programih prve stopnje, oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje (v nadaljnjem besedilu: visokošolska izobrazba prve stopnje),

(d)

bibliotekarja: visokošolska izobrazba, pridobljena po študijskih programih druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje (v nadaljnjem besedilu: visokošolska izobrazba druge stopnje),

(e)

bibliotekarja z magisterijem: magisterij znanosti, pridobljen po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustrezajo izobrazbi tretje stopnje (v nadaljnjem besedilu: magisterij znanosti),

(f)

bibliotekarja z doktoratom: doktorat znanosti, pridobljen po študijskih programih tretje stopnje, oziroma programih, ki v skladu z zakonom ustrezajo izobrazbi tretje stopnje (v nadaljnjem besedilu: doktorat);

-

»kandidat za bibliotekarski izpit« je strokovni knjižničarski delavec, ki se prijavi k opravljanju bibliotekarskega izpita (v nadaljnjem besedilu: kandidat);

-

»knjižnična dejavnost« je dejavnost knjižnice ali druge organizacije iz tretje alineje tega odstavka, ki se izvaja v skladu z Zakonom;

-

»mentor« je oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 18. člena tega pravilnika in izvaja strokovno delo s kandidatom po vnaprej določenem pisnem programu s področja knjižnične dejavnosti, kandidata vodi in mu svetuje ter ob tem nanj prenaša znanja in spretnosti;

-

»odgovorna oseba knjižnice« je direktor knjižnice, ki je samostojna pravna oseba, oziroma direktor ali predstojnik knjižnice pri knjižnicah, ki so organizacijska enota oziroma del pravne osebe;

-

»pisna naloga« je individualna intelektualna stvaritev s področja knjižnične dejavnosti iz tematskih sklopov, opredeljenih v prilogi II, ki je sestavni del tega pravilnika, ki jo pripravi in zagovarja kandidat za opravljanje posebnega dela bibliotekarskega izpita za bibliotekarja;

-

»praktično usposabljanje« je namenjeno poglabljanju in dopolnjevanju teoretičnih znanj ter spoznavanju možnosti za uporabo pridobljenega znanja v praksi;

-

»strokovno izpopolnjevanje« vključuje različne dejavnosti za poglabljanje ali širjenje že usvojenega znanja;

-

»strokovno usposabljanje v knjižnični dejavnosti« je uvajanje v procese strokovnega dela v knjižnici, predvsem za pridobivanje veščin, s katerimi udeleženec usposabljanja pridobi zmožnost opravljanja določenih delovnih nalog;

-

»študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva« je program, kot ga določa 39.a člen Zakona;

-

»vrsta strokovnega knjižničarskega dela« so stopnji izobrazbe ustrezna dela na delovnem mestu strokovnega knjižničarskega delavca v knjižnici.

(2)

V tem pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za moški in ženski spol.

II. VRSTE BIBLIOTEKARSKEGA IZPITA IN POGOJI ZA OPRAVLJANJE BIBLIOTEKARSKEGA IZPITA

4. člen

(vrste bibliotekarskega izpita)

Vrste bibliotekarskega izpita so:

-

bibliotekarski izpit za knjižničarja:

(a)

za kandidate, ki opravljajo strokovna knjižničarska dela knjižničarja, oziroma

(b)

za kandidate, ki opravljajo strokovna knjižničarska dela višjega knjižničarja;

-

bibliotekarski izpit za bibliotekarja:

(a)

za kandidate, ki opravljajo strokovna knjižničarska dela bibliotekarja pomočnika, oziroma

(b)

za kandidate, ki opravljajo strokovna knjižničarska dela bibliotekarja, oziroma

(c)

za kandidate, ki opravljajo strokovna knjižničarska dela bibliotekarja z magisterijem, oziroma

(d)

za kandidate, ki opravljajo strokovna knjižničarska dela bibliotekarja z doktoratom;

-

dopolnilni bibliotekarski izpit za kandidate z doseženo izobrazbo, ki je višja od izobrazbe, za katero so že opravili bibliotekarski izpit za knjižničarja.

5. člen

(splošni pogoji za opravljanje bibliotekarskega izpita)

(1)

Za opravljanje bibliotekarskega izpita mora imeti strokovni knjižničarski delavec ustrezno izobrazbo v skladu s peto alinejo prvega odstavka 3. člena tega pravilnika in opravljeno strokovno usposabljanje za opravljanje bibliotekarskega izpita v roku in po postopku, ki sta določena s tem pravilnikom.

(2)

Za opravljanje bibliotekarskega izpita za bibliotekarja mora strokovni knjižničarski delavec poleg izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka izdelati tudi pisno nalogo.

6. člen

(dodatni pogoj za opravljanje bibliotekarskega izpita)

(1)

Kandidati za bibliotekarski izpit za knjižničarja morajo, kot je določeno v 39.a členu Zakona, pred opravljanjem bibliotekarskega izpita opraviti tudi program strokovnega izpopolnjevanja, ki ga določi nacionalna knjižnica in je pogoj za pristop k bibliotekarskemu izpitu.

(2)

Kandidati za bibliotekarski izpit za bibliotekarja, ki glede na določbe 39.a člena Zakona nimajo ustrezne smeri izobrazbe, morajo pred opravljanjem bibliotekarskega izpita opraviti tudi študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva oziroma izpolniti pogoj za pristop k bibliotekarskemu izpitu tako, kot je določeno v 39.a členu Zakona.

III. IZPITNA OBDOBJA IN PRIJAVA NA BIBLIOTEKARSKI IZPIT

7. člen

(izpitna obdobja)

Nacionalna knjižnica mora zagotavljati opravljanje bibliotekarskega izpita najmanj dvakrat letno. Izpitna obdobja za opravljanje bibliotekarskega izpita nacionalna knjižnica objavi na svoji spletni strani vsako leto najpozneje do 15. novembra za naslednje koledarsko leto.

8. člen

(prijava na bibliotekarski izpit)

(1)

Kandidat mora vložiti prijavo za opravljanje bibliotekarskega izpita v elektronski obliki na obrazcu Prijava na bibliotekarski izpit, ki je na voljo na spletni strani nacionalne knjižnice (v nadaljnjem besedilu: elektronska prijava). Elektronska prijava mora biti vložena najmanj pet mesecev pred začetkom izpitnega obdobja, v katerem želi kandidat opravljati bibliotekarski izpit, in mora vsebovati:

-

osebno ime, datum in kraj rojstva ter naslov stalnega bivališča (ulica, kraj, pošta) kandidata,

-

podatke o doseženi izobrazbi ter podatke o trenutni zaposlitvi in delovnih izkušnjah na področju knjižnične dejavnosti,

-

vrsto bibliotekarskega izpita, ki ga želi opraviti.

(2)

Če prijava iz prejšnjega odstavka ni digitalno podpisana, mora kandidat ob elektronski prijavi na poštni naslov nacionalne knjižnice poslati tudi podpisano prijavo v natisnjeni obliki.

(3)

Kandidat mora prijavi na bibliotekarski izpit priložiti:

-

dokazila o trenutni zaposlitvi in delovnih izkušnjah ter dokazila o vrsti strokovnega knjižničarskega dela, ki ga opravlja,

-

program strokovnega usposabljanja za opravljanje bibliotekarskega izpita,

-

dokazila o možnih oprostitvah iz 49. člena tega pravilnika.

(4)

Kandidat, ki se prijavi na bibliotekarski izpit za bibliotekarja iz druge alineje prvega odstavka 4. člena tega pravilnika, mora poleg prilog iz prejšnjega odstavka ob prijavi na bibliotekarski izpit predložiti še predlog teme pisne naloge. Vsebina pisne naloge se nanaša na kandidatovo področje dela v knjižnici, konkretna tematika mora biti izbrana s seznama tematskih sklopov, navedenih v prilogi II.

9. člen

(popolnost prijave na bibliotekarski izpit in obveščanje o izpitnem roku)

(1)

Če kandidat ni vložil prijave tako, kot je določeno v prejšnjem členu tega pravilnika, ga nacionalna knjižnica najpozneje v 15 dneh po prejemu njegove prijave pozove k dopolnitvi. Če kandidat v roku sedmih dni prijave ne dopolni, se šteje, da je od prijave odstopil.

(2)

Če nacionalna knjižnica ugotovi, da kandidat ne izpolnjuje pogojev za opravljanje bibliotekarskega izpita, ga o tem pisno obvesti in mu sporoči, katerih pogojev ne izpolnjuje.

(3)

Če kandidat iz prejšnjega odstavka nacionalni knjižnici najmanj 15 dni pred začetkom izpitnega obdobja, v katerem želi opravljati bibliotekarski izpit, ne predloži dokazil o izpolnitvi manjkajočih pogojev, se šteje, da je od prijave odstopil.

(4)

Nacionalna knjižnica najpozneje 30 dni po prejemu prijave za opravljanje bibliotekarskega izpita pošlje kandidatu na naslov, ki ga je navedel v elektronski prijavi, obvestilo o:

-

predvidenem dnevu izpita (v nadaljnjem besedilu: izpitni rok),

-

morebitnih odobrenih oprostitvah iz 48. člena tega pravilnika,

-

odobritvi teme pisne naloge, če gre za kandidata iz tretjega odstavka 8. člena tega pravilnika, ter

-

obveznosti plačila materialnih in drugih stroškov v zvezi z opravljanjem bibliotekarskega izpita (v nadaljnjem besedilu: prijavnina).

(5)

Prijavnino mora kandidat ali njegov delodajalec poravnati v 30 dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka.

(6)

Če nacionalna knjižnica ugotovi, da v roku iz prejšnjega odstavka prijavnina ni plačana, se šteje, da je kandidat od opravljanja izpita odstopil.

10. člen

(pravočasna odjava od izpitnega roka)

(1)

Kandidat, ki po prejemu obvestila iz prejšnjega člena ugotovi, da bibliotekarskega izpita v roku, ki mu je določen, ne more ali ne želi opravljati, mora o svoji odločitvi pisno obvestiti nacionalno knjižnico najmanj 15 dni pred določenim izpitnim rokom. Če v prej navedenem roku nacionalne knjižnice o tem, da izpita v določenem izpitnem roku ne more ali ne želi opravljati, ne obvesti, se šteje, da izpita ni opravil.

(2)

Če se ugotovi, da kandidat k bibliotekarskemu izpitu ne pristopi zaradi višje sile oziroma nacionalne knjižnice zaradi višje sile ne obvesti pravočasno, da bibliotekarskega izpita ne more opravljati, se šteje, da je izpit pravočasno odjavil.

IV. KOMISIJA ZA BIBLIOTEKARSKI IZPIT

11. člen

(imenovanje in sestava komisije)

(1)

Bibliotekarski izpit se opravlja pred komisijo za bibliotekarski izpit.

(2)

Komisija za bibliotekarski izpit ima devet članov. Imenuje jih predstojnik nacionalne knjižnice izmed kandidatov, ki se prijavijo na podlagi javnega poziva. Izmed imenovanih članov predstojnik nacionalne knjižnice imenuje predsednika komisije in njegovega namestnika.

(3)

Če predstojnik nacionalne knjižnice izmed kandidatov, ki so se prijavili na javni poziv iz drugega odstavka tega člena, ne izbere zadostnega števila članov, manjkajočega člana oziroma manjkajoče člane po lastni presoji imenuje na podlagi neposrednega povabila k sodelovanju.

(4)

Predstojnik nacionalne knjižnice lahko za posamezni izpitni rok na predlog komisije za bibliotekarski izpit imenuje dodatne izpraševalce za posebni in/ali splošni del bibliotekarskega izpita, ki morajo izpolnjevati pogoje iz 12. člena tega pravilnika.

(5)

Komisija za bibliotekarski izpit ima tudi strokovnega tajnika in njegovega namestnika, ki nista člana komisije. Imenuje ju predstojnik nacionalne knjižnice s sklepom.

12. člen

(pogoji za člane komisije)

(1)

Predsednik, njegov namestnik in člani komisije za bibliotekarski izpit morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo druge stopnje ali izobrazbo, ki ustreza visokošolski izobrazbi druge stopnje. Predsednik, njegov namestnik in člani komisije za bibliotekarski izpit so tudi izpraševalci za posebni in/ali splošni del bibliotekarskega izpita.

(2)

Izpraševalci za posebni del bibliotekarskega izpita morajo imeti opravljen bibliotekarski izpit ter najmanj sedem let delovnih izkušenj pri strokovnem knjižničarskem delu in morajo izkazovati strokovne dosežke s področja knjižnične dejavnosti, izpraševalci za splošni del bibliotekarskega izpita morajo imeti opravljen pravniški državni izpit ali državni izpit iz javne uprave ali obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv na podlagi Zakona o javnih uslužbencih ali strokovni izpit iz upravnega postopka ter najmanj sedem let delovnih izkušenj na področju vsebin splošnega dela bibliotekarskega izpita, opredeljenih v točki I priloge I, ki je priloga in sestavni del tega pravilnika, za katerega bodo izpraševalci.

13. člen

(naloge komisije)

Naloge komisije za bibliotekarski izpit so:

-

izvedba bibliotekarskih izpitov,

-

presoja ustreznosti pisne naloge za bibliotekarski izpit za bibliotekarja,

-

presoja upravičenosti razlogov za odsotnost kandidata na izpitnem roku,

-

presoja skladnosti vsebin, ki se upoštevajo pri opravljanju bibliotekarskega izpita, z vsebinami že opravljenih primerljivih izpitov zaradi delnega ali celotnega priznavanja splošnega in/ali posebnega dela izpita,

-

dopolnjevanje okvirnih izpitnih vprašanj za posamezne izpitne vsebine iz priloge I, virov in literature ter navodil in pojasnil v zvezi z bibliotekarskim izpitom za javno objavo na spletni strani nacionalne knjižnice (v nadaljnjem besedilu: Informacije o bibliotekarskem izpitu na spletni strani nacionalne knjižnice) in

-

druge naloge v zvezi z bibliotekarskim izpitom, določene v sklepu o imenovanju.

14. člen

(mandat članov komisije)

(1)

Predsednik in drugi člani komisije za bibliotekarski izpit se imenujejo za pet let in so lahko znova imenovani.