Odlok o Strateškem prostorskem načrtu Občine Šentjur

4305. Odlok o Strateškem prostorskem načrtu Občine Šentjur

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 106/10 - ZUPUDPP popr., 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8) in 15. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 - UPB1) je Občinski svet Občine Šentjur na 4. izredni seji dne 24. decembra 2013 sprejel

O D L O K
o Strateškem prostorskem načrtu Občine Šentjur

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(splošno)

(1)

S tem odlokom se sprejme Strateški prostorski načrt Občine Šentjur (v nadaljevanju: SPN).

(2)

SPN je izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal, pod št. projekta 13/08.

2. člen

(vsebina in sestavine odloka)

(1)

Besedilo SPN obsega poglavja:

I. Uvodne določbe
     II. Strateški del
        II/1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
           II/1.1. Izhodišča
           II/1.2. Cilji
        II/2. Zasnova prostorskega razvoja občine
           II/2.1. Prednostna območja za razvoj poselitve
           in razvoj dejavnosti
           II/2.2. Omrežje naselij
           II/2.3. Temeljne smeri prometnega povezovanja v
           občini in regiji
           II/2.4. Druga za občino pomembna območja
        II/3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in
        grajenega javnega dobra
           II/3.1. Prometna infrastruktura
              II/3.1.1. Cestno omrežje
              II/3.1.2. Železniško omrežje
              II/3.1.3. Javni potniški promet in prometna
              vozlišča za javni potniški promet
              II/3.1.4. Kolesarsko omrežje in omrežje
              pešpoti
           II/3.2. Elektronske komunikacije
           II/3.3. Energetika
           II/3.4. Komunalno in vodno gospodarstvo ter
           varstvo okolja
              II/3.4.1. Oskrba z vodo
              II/3.4.2. Čiščenje odpadne in padavinske
              vode
              II/3.4.3. Ravnanje z odpadki
           II/3.5. Pokopališča
        II/4. Okvirna območja naselij in okvirna območja
        razpršene poselitve
        II/5. Usmeritve za prostorski razvoj
           II/5.1. Usmeritve za razvoj poselitve in
           celovito prenovo
              II/5.1.1. Razvoj naselij
                 II/5.1.1.1. Notranji razvoj in prenova
                 II/5.1.1.2. Širitve
              II/5.1.2. Razvoj dejavnosti po naseljih
                 II/5.1.2.1. Stanovanjska gradnja
                 II/5.1.2.2. Poslovne in proizvodne
                 dejavnosti
                 II/5.1.2.3. Centralne dejavnosti
                 II/5.1.2.4. Športnorekreacijske
                 dejavnosti in turizem
              II/5.1.4. Območja razpršene poselitve
              II/5.1.5. Urbanistično oblikovanje naselij
           II/5.2. Usmeritve za razvoj v krajini
              II/5.2.1. Razvojna območja za posamezne
              dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
                 II/5.2.1.1. Kmetijstvo
                 II/5.2.1.2. Gozdarstvo
                 II/5.2.1.3. Vode
                 II/5.2.1.4. Turizem in rekreacija
                 II/5.2.1.5. Mineralne surovine
              II/5.2.2. Posebna območja, kjer se ohranjajo
              in razvijajo prepoznavne kvalitete in
              vrednote prostora, pomembne z vidika
              krajinskih ter urbanističnih in
              arhitekturnih značilnosti
              II/5.2.3. Območja za varstvo pred naravnimi
              in drugimi nesrečami, območja zaščite in
              reševanja
           II/5.3. Usmeritve za določitev namenske rabe
           zemljišč
           II/5.4. Usmeritve za določitev prostorskih
           izvedbenih pogojev
        II/6. Koncepti prostorskega razvoja pomembnejših
        naselij in območij
           II/6.1. Dramlje
           II/6.2. Gorica pri Slivnici
           II/6.3. Planina pri Sevnici
           II/6.4. Ponikva
           II/6.5. Proseniško
           II/6.6. Šentjur
        II/7. Spremljanje stanja okolja
     III. Prehodne in končne določbe.

(2)

Kartografski del SPN vsebuje naslednje grafične prikaze:

   List 1: Zasnova prostorskega razvoja v merilu 1:50000 (s
   tematskimi kartami za posamezne vsebine)
   List 2: Zasnova gospodarske javne infrastrukture v merilu
   1:50000 (s tematskimi kartami za posamezne vsebine)
   List 3: Okvirna območja naselij in okvirna območja
   razpršene poselitve v merilu 1:50000 (s tematskimi kartami
   za posamezne vsebine)
   List 4: Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
   v merilu 1:50000 (s tematskimi kartami za posamezne
   vsebine)
   List 5: Usmeritve za razvoj v krajini v merilu 1:50000 (s
   tematskimi kartami za posamezne vsebine)
   List 6: Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč v
   merilu 1:50000 (s tematskimi kartami za posamezne
   vsebine).

3. člen

(obvezne priloge odloka)

SPN ima naslednje obvezne priloge:

-

izvleček iz hierarhično višjih aktov,

-

prikaz stanja prostora,

-

urbanistične načrte za območje mesta Šentjur ter naselja Dramlje, Gorica pri Slivnici, Planina pri Sevnici, Ponikva in Proseniško,

-

druge strokovne podlage,

-

smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

-

obrazložitev in utemeljitev,

-

povzetek za javnost,

-

okoljsko poročilo.

II. STRATEŠKI DEL

II/1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

II/1.1. Izhodišča

4. člen

(1)

Občina Šentjur pokriva 222 km2 veliko območje na prehodu med vzhodnoslovenskim predalpskim hribovjem in subpanonskim svetom. Po podatkih statističnega urada RS je v njej konec leta 2012 živelo nekaj manj kot 19000 prebivalcev.

(2)

Glede na krajinske, poselitvene in funkcijske značilnosti se območje občine deli na štiri makroenote: pretežno urbanizirano širše mestno območje Šentjurja ter podeželsko zaledje, ki ga sestavljajo vinorodno območje severnega dela občine, vinorodno območje osrednjega dela občine in hribovito območje južnega dela občine.

(3)

Za vinorodni območji severnega in osrednjega dela občine je značilna mozaična struktura krajine s številnimi vinogradi na prisojnih legah (občina leži na robu Šmarsko - Virštanjskega vinorodnega okoliša) in gozdovi na severnih pobočjih gričev. Na hribovitem območju južnega dela občine je teren bolj strm. Prekrivajo ga strnjeni gozdovi ter deloma travniki in pašniki. Del območja je zaradi številnih kvalitetnih prvin ohranjene narave zavarovan kot posebno varstveno območje. V nižje ležečih predelih širšega mestnega prostora Šentjurja prevladuje nečlenjena kmetijska krajina (manjši kompleksi kvalitetnih kmetijskih zemljišč). Ker gre za prostor, ki je hkrati tudi najbolj urbaniziran in privlačen za poselitev, se tu pojavljajo večji konflikti v zvezi z rabo prostora.

(4)

Osrednji vodotok v občini je reka Voglajna. Glavni pritoki (Slomščica, Pešnica in Kozarica) se vanjo stekajo na območju mesta Šentjur. Urbana zazidava vse bolj posega v poplavno ravnico porečja, kar povečuje poplavno ogroženost. V preteklosti je bila za potrebe zagotavljanja poplavne varnosti že zgrajena pregrada Tratna z akumulacijskim jezerom (Slivniško jezero), ki pa zaradi neenotne lastniške strukture in načina upravljanja le deloma služi svoji primarni funkciji. Poleg poplavne ogroženosti na območju občine precejšen problem predstavljajo tudi erozijski procesi in nestabilnost terena.

(5)

V občini je glede na register prostorskih enot 108 naselij. Koncentracija poselitve je največja na širšem mestnem območju, ki vključuje mesto Šentjur s predmestnimi in primestnimi naselji. Za širše mestno območje Šentjurja je značilen kompakten poselitveni vzorec s centralnimi, gručastimi in obcestnimi naselji. Poselitev se je razvila v dveh primarnih smereh ob pomembnejših prometnicah in vodotokih. Vzdolžna os poteka v smeri sever-jug od Dramelj preko Dol in Šentjurja do Gorice pri Slivnici. Primarna prečna os v smeri vzhod-zahod poteka od Grobelna preko Šentjurja do Vrbnega, sekundarna prečna os pa se razteza med Ponikvo, Dolami in Proseniškim. Razpršena poselitev se večinoma pojavlja točkovno po pobočjih nad naselji. Vzdolž glavnih prometnic se ponekod pojavlja problem medsebojnega stapljanja naselij v sklenjena linearna območja poselitve.

(6)

Za podeželska območja je značilen izrazito razpršen poselitveni vzorec z manjšimi zaselki in gručastimi vasmi (slednje se pojavljajo predvsem v hribovitem delu). Večja koncentracija poselitve se pojavlja le na osi med Planino pri Sevnici, Lopaco in Loko pri Žusmu. Na vinorodnih območjih so nastale številne zidanice, posamič pa se pojavlja tudi počitniška gradnja. Tak poselitveni vzorec je posledica naravnih danosti in zgodovinskega razvoja ter predstavlja identitetno prvino na območju občine in regije.

(7)

Vplivi in trendi (sub)urbanizacije na območju občine se kažejo kot koncentracija poselitve, podjetij in delovnih mest v širšem mestnem prostoru (jedro, predmestje in obmestje), kjer živi približno 60 % občanov ter stagnacija in praznjenje razvojno manj zanimivih področij v osrednjem in južnem delu občine. V vinorodnem območju severnega dela občine, ki je privlačnejše za poselitev, se v veliko (tudi manjših) podeželskih naseljih populacija veča.

(8)

Glede na državno prometno omrežje ima občina zelo ugodno lego. Preko severnega dela občine poteka avtocesta A1 Koper-Lendava (daljinska cestna povezava mednarodnega pomena), ki je del V. transevropskega prometnega koridorja. Avtocesta povezuje občino in regijo s središči nacionalnega pomena (Ljubljana, Maribor), posredno pa tudi z X. transevropskim prometnim koridorjem. Prometni sistem občine se nanjo navezuje preko regionalne ceste RI 234 Dramlje-Dole-Šentjur, ki avtocestni priključek Dramlje povezuje z osrednjo občinsko prometnico - glavno cesto GII 107 Celje-Dobovec (v pripravi je državni prostorski načrt za rekonstrukcijo te ceste). Regionalna cesta je problematična tako z vidika prometnih obremenitev kot tudi prometne varnosti, saj poteka neposredno preko mestnega jedra Šentjurja. V Resoluciji o Nacionalnem programu izgradnje avtocest do 2013 je predvidena izgradnja vzporedne navezovalne ceste Dramlje-Šentjur, za katero so že pripravljeni vsi potrebni prostorski akti. Navezovalna cesta se bo v Črnolici navezala na regionalni cesti RII 423 Šentjur-Lesično-Podsreda-Bistrica ob Sotli-Polje in RII 424 Boštanj-Planina-Dežno-Črnolica, s čimer se bodo bistveno izboljšale povezave z ožjo in širšo regijo. V okviru občine in območnega partnerstva Kozjansko in Obsotelje potekajo prizadevanja, da bi navezovalna cesta in regionalna cesta RII 424 Boštanj-Planina-Dežno-Črnolica predstavljali del državnega projekta tretje razvojne osi skozi regijo, kar bi bistveno izboljšalo razvojne potenciale na območju.

(9)

Preko občine poteka glavna železniška proga E 67 Zidani Most-Maribor-Šentilj-državna meja oziroma E 69 državna meja-Središče-Pragersko-Zidani Most-Ljubljana-Divača- Koper, od katere se v Grobelnem odcepi regionalna povezava št. 32 državna meja-Rogatec-Stranje-Grobelno. Železniška infrastruktura v regiji je slabo izkoriščena, pri čemer je potrebno izpostaviti zlasti neustrezno pokritost območja z javnim potniškim prometom. Poseben problem predstavljajo tudi nivojska križanja železniških prog s cestnim sistemom, ki so neugodna tako z vidika prometnih obremenitev, kot tudi prometne varnosti. V pripravi je državni prostorski načrt za izvennivojsko križanje v Grobelnem, problematika pa se deloma rešuje tudi z izgradnjo navezovalne ceste Dramlje-Šentjur.

(10)

Občina Šentjur je del Savinjske statistične regije, leži približno 10 km vzhodno od regionalnega središča Celja. Središčna lega občine v prostoru regije odpira možnosti medsebojnih navezav z več bližnjimi mestnimi središči, ki vzdolž glavne ceste Celje-Dobovec tvorijo nekakšno linearno somestje (poleg Šentjurja so to Celje, Štore, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina in Rogatec). Regija je upravno in gospodarsko še vedno pretežno orientirana na Celje, vendar se znotraj nje pojavljajo območna partnerstva, ki se zavzemajo za intenzivnejši razvoj lokalnega prostora. Občina Šentjur je del skupine občin, ki se enotno predstavljajo kot subregija Kozjansko in Obsotelje. Glavni motiv za nastanek partnerstva je bil poleg prostorske povezanosti in skupnih interesov predvsem relativni razvojni zaostanek območja glede na matično regijo, ki se v programskem obdobju 2007-2013 sicer uvršča med bolj razvite v Sloveniji.

(11)

Gospodarstvo Savinjske statistične regije je v preteklosti temeljilo na relativno ozki industrijski bazi, ki se je slabše prilagajala spremenjenim tržnim pogojem v zadnjih desetletjih. Industrijska podjetja so začela propadati, pri tem pa je brez dela ostalo veliko ljudi. Izobrazbena struktura teh brezposelnih je bila nizka, saj v industriji do takrat večinoma ni bilo potrebe po visokokvalificirani delovni sili. Medtem ko se je regija kot celota gospodarsko deloma že prilagodila in začela dosegati pozitivne rezultate, pa so robna (zlasti obmejna) območja začela zaostajati v razvoju. Ključni problemi subregije Kozjansko in Obsotelje so nizka stopnja urbanizacije (mestni naselji sta le Šentjur in Rogaška Slatina), velika razpršenost poselitve, velik delež zaposlenih v kmetijskih dejavnostih, nizka gospodarska razvitost in posledično veliko število dnevnih migrantov ter brezposelnih.

(12)

Razlike se kažejo tudi med posameznimi območji znotraj občine. Koncentracija delovnih mest je izrazitejša v širšem mestnem prostoru, kjer je več kot 80 % vseh delovnih mest v občini, pri čemer pa je večina (60 % celote) teh še vedno vezanih na mesto in predmestje. Število delovnih mest začne naglo upadati na obrobju (manjši fokusi so le v Loki pri Žusmu in Planini pri Sevnici) in je izrazito pod povprečjem v osrednjem, pretežno podeželskem delu občine, kar je povezano z manjšo lokacijsko privlačnostjo (neugoden teren za gradnjo, izrazito slaba dostopnost, slabše razvita družbena in gospodarska javna infrastruktura).

(13)

Struktura dejavnosti v občini kaže na nezaključen proces terciarizacije - čeprav storitvene dejavnosti že prevladujejo, je delež in zlasti pomen (tehnološko manj zahtevne) industrije še vedno velik. Določeni sektorji storitvenih dejavnosti so izrazito šibki, pri čemer je potrebno posebej izpostaviti turizem, ki je sicer ena izmed bolj razvitih panog v regiji (zdraviliški turizem v Laškem, Podčetrtku in Rogaški Slatini, izletniški in podeželski turizem na vinorodnih območjih itn.).

(14)

V celoti manjša gospodarska razvitost in aktivnost občino zaenkrat še postavljata v podrejen položaj v Savinjski statistični regiji. Vzorec dnevnih delovnih migracij kaže odvisnost od nadrejenih gravitacijskih središč, pri čemer pa se zlasti mesto Šentjur že uveljavlja kot zaposlitveni center (mikro)regionalnega pomena. Kot središče medobčinskega pomena v državni strategiji prostorskega razvoja sicer dobiva manj vidno vlogo med mesti v tem delu regije (Obsotelje in Kozjansko), saj je somestju Šmarje pri Jelšah-Rogaška Slatina dodeljena vloga središča regionalnega pomena.

(15)

Eno izmed ključnih vprašanj pri opredeljevanju strategije prostorskega razvoja, pa tudi drugih občinskih razvojnih programov, je pozicioniranje občine in še posebej občinskega središča v odnosu do ožjega in širšega regionalnega prostora. Občina v zadnjih letih aktivno oblikuje lastno strategijo razvoja (Dolgoročni razvojni program Občine Šentjur za obdobje 2004-2013) in se hkrati vključuje v različne regionalne pobude (npr. Območno razvojno partnerstvo Obsotelje in Kozjansko, LAS - lokalna akcijska skupina za razvoj podeželja „Od Pohorja do Bohorja“, projekt „Bioregija“). Sočasno se povečuje tudi intenziteta razvojnih (opazen je zlasti povečan interes investitorjev za razvoj dejavnosti na lokacijah ob pomembnejših prometnicah) in poselitvenih pritiskov od zunaj.

(16)

Problematika opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo se kaže na področjih vodooskrbe in čiščenja odpadnih voda. Prenova in ureditev statusa je potrebna zlasti v tistih območjih, kjer je oskrba z vodo urejena še z vaškimi vodovodi. Načrtovana je ureditev celovitega kanalizacijskega sistema, ki je deloma že realiziran v osrednjem urbaniziranem delu občine. V zalednih ruralnih predelih je slabše urejeno tudi prometno omrežje. Nepregleden sistem prometnic in ponekod tudi slaba kvaliteta vozišč predstavljata problem predvsem z vidika razvoja turizma na območju. Odlaganje in predelava odpadkov sta urejena v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki Celje. Objekti mehansko-biološke obdelave v sklopu centra delujejo na lokaciji v Bukovžlaku na meji med občinami Šentjur, Štore in Celje.

(17)

Področje urejanja in gospodarjenja s prostorom ter varstva in zaščite okolja bistveno vpliva na nadaljnje možnosti dolgoročnega razvoja. Na podlagi tega Občina Šentjur poudarja tiste segmente gospodarskega in posledično prostorskega razvoja, ki jih nudijo položaj v širšem prostoru, naravne danosti in ustvarjene razmere. Ključne primerjalne prednosti občine so:

-

izjemna prometna lega glede na obstoječe in načrtovano prometno omrežje v regiji;

-

vloga in pomen mesta Šentjur kot medobčinskega središča, s poudarkom na razvojnem potencialu izobraževalnih in gospodarskih dejavnosti;

-

izjemne naravne kvalitete v hribovitem svetu ter atraktivna kulturna krajina vinorodnih območij in številni ohranjeni kulturnozgodovinski spomeniki na celotnem območju občine;

-

ugodna lega glede na turistične danosti v regiji;

-

kvaliteten potencial turistične in rekreacijske ponudbe, zlasti na območju Slivniškega jezera in Dobrine (vrelci termalne vode) pa tudi vinogradniških območij; pomemben element prepoznavnosti lokalnega prostora predstavlja tudi bogata etnološka tradicija.

II/1.2. Cilji

5. člen

(1)

V skladu z Dolgoročnim razvojnim programom Občine Šentjur za obdobje do leta 2013 se Šentjur razvija v gospodarsko in zaposlitveno središče Kozjanskega. Usklajeno se razvijajo vse funkcije medobčinskega središča, omogoča visoka kakovost življenja današnjim in bodočim generacijam ter hkrati varuje okolje.

(2)

Na podlagi osnovnega koncepta so določeni naslednji strateški cilji prostorskega razvoja:

(2.1) Z upoštevanjem primerjalnih prednosti posameznih območij, uravnoteženim razvojem sistema središč ter izgradnjo in izboljšavo omrežij gospodarske javne infrastrukture se zagotavlja možnosti za usklajen in medsebojno povezan razvoj širšega mestnega območja Šentjurja in podeželskega zaledja. Prednostno se razvija tiste dejavnosti in območja občine, ki ne dosegajo svojih dejanskih potencialov, kot so turizem, poslovne in proizvodne dejavnosti ter podeželska območja.

(2.2) Mesto Šentjur se razvija kot upravno, administrativno, kulturno, športnorekreacijsko in zaposlitveno središče medobčinskega pomena ter regijsko izobraževalno središče (Šolski center Šentjur).

(2.3) Zagotavlja se pogoje za trajnostno gospodarsko rast tako, da se na eni strani ustvarja spodbudno poslovno okolje za realizacijo novih podjetniških idej in rast obstoječih podjetij (oblikovanje komunalno opremljenih gospodarskih in poslovnih con s poudarkom na razvoju območij ob načrtovani navezovalni cesti Dramlje-Šentjur ter aktiviranju obstoječih gospodarskih con), na drugi strani pa kakovostno življenjsko okolje za zaposlene.

(2.4) Razvija se turistično in rekreacijsko ponudbo. Prvenstveno se oblikuje in krepi turistično dejavnost na območju Slivniškega jezera in ob termalnih vrelcih v Dobrini. Kot del ponudbe se vključuje tudi kvalitetna turistična območja mestnega območja Šentjurja in podeželskega zaledja (območje Ponikve, ribniki ob Blagovni, kompleks gradu Planina s parkom, stara naselbinska jedra, program Bioregija itn.).

(2.5) V podeželskem zaledju (vinorodna območja severnega in osrednjega dela občine ter hribovita območja južnega dela občine) se izboljšuje pogoje za bivanje in delo z zagotovitvijo območij za drobne storitvene dejavnosti, spodbujanjem ekološkega kmetijstva, razvojem turistično-rekreacijskih zmogljivosti ipd. Posebna pozornost se posveča ohranjanju in dopolnitvi funkcij posameznih središč kot nosilcev razvoja v lokalnem prostoru s poudarkom na oživitvi Planine pri Sevnici, ki je edino večje središče v južnem delu občine.

(2.6) Posodablja in dograjuje se prometno, komunikacijsko, energetsko in okoljsko infrastrukturo s poudarkom na sledečih izhodiščih:

-

posodobitev in izgradnja vodovodnega omrežja,

-

posodobitev in izgradnja kanalizacijskega omrežja,

-

posodobitev in izgradnja cestnega omrežja (s posebnim poudarkom na izboljšanju povezav z regijskim prostorom ter zmanjšanju prometnih obremenitev v naseljih ob tranzitnih prometnicah),

-

razvoj alternativnih oblik prometa v mestu Šentjur in drugih naseljih urbanega značaja ter v navezavi na turistična in rekreacijska območja (kolesarjenje, pešačenje),

-

dopolnitev sistema javnega avtobusnega in železniškega potniškega prometa na relacijah z večjim obsegom dnevnih delovnih in šolskih migracij,

-

povečanje deleža uporabe obnovljivih virov energije ter dopolnitev in izgradnja plinovodnega sistema in sistema za daljinsko ogrevanje,

-

posodobitev telekomunikacijskega omrežja (s poudarkom na optimalni telekomunikacijski opremljenosti izobraževalnih ustanov ter gospodarskih in poslovnih con),

-

zagotovitev zadostnih prostorskih kapacitet za pokopališča (skladno pričakovani rasti prebivalstva, in večanju indeksa staranja).

(2.7) Ohranja in vzpostavlja se kulturno in simbolno prepoznavnost naselbinskih jeder. Zagotavlja se pogoje za ohranitev kulturne dediščine ter njeno vključevanje v družbeni in gospodarski razvoj občine

(2.8) Krajino se razvija kot funkcionalen, ekološko in oblikovno uravnotežen sistem. Ohranja se primarne dejavnosti v prostoru (kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, rekreacija) ter hkrati posebno pozornost posveča skrbi za okolje in trajnostni rabi naravnih virov.

(2.9) Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene (Slivniško jezero, ribniki pri Blagovni) ob upoštevanju njihovega kemijskega in ekološkega stanja ter doživljajskega pomena v krajini.

(2.10) Zagotavlja se poplavno varnost na ogroženih območjih v porečju Voglajne ter ustrezne ukrepe na območjih, ki jih ogrožajo plazovi in erozija.

(2.11) Posebno pozornost se posveča ohranjanju oziroma vzpostavitvi zdravega bivalnega in delovnega okolja (umeščanje hrupnih dejavnosti v območja brez stanovanj, zagotavljanje ustrezne osončenosti oziroma osvetlitve ter prezračevanja prostorov za bivanje in delo).

(2.12) Ohranja se kvalitetne prvine naravne krajine na območju občine, še posebej:

-

habitat prisotnih zavarovanih/ogroženih živalskih in rastlinskih vrst;

-

ugodno stanje habitatov vrst in območja razširjenosti habitatnih tipov, za katere so opredeljena območja notranjih con območij Natura 2000;

-

lastnosti, zaradi katerih so posamezna zavarovana območja opredeljena;

-

bistvenih lastnosti, zaradi katerih so deli narave opredeljeni za naravno vrednoto določene zvrsti.

II/2. Zasnova prostorskega razvoja občine

II/2.1. Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti

6. člen

(1)

Razvoj dejavnosti in raba prostora v Občini Šentjur ohranjata kontinuiteto prostorskega urejanja, ki izhaja iz kvalitetnih rešitev prostorskih dokumentov, izdelanih v preteklosti. Zasnova prednostnih območij za razvoj dejavnosti temelji na osnovni delitvi prostora občine kot je opredeljena v izhodiščih v poglavju II/1.1. strateškega dela.

(2)

Preglednica 1: Členitev občinskega prostora na makroenote in podenote

+-------------------+-------------------------------------------+
|MAKROENOTA         |PODENOTA                                   |
+-------------------+-------------------------------------------+
|(A) širše mestno   |(A1) mesto Šentjur                         |
|območje Šentjurja  +-------------------------------------------+
|                   |(A2) severno obrobje mestnega prostora     |
|                   +-------------------------------------------+
|                   |(A3) območje Slivniškega jezera            |
+-------------------+-------------------------------------------+
|(B) vinorodno      |(B1) Drameljske gorice                     |
|območje severnega  +-------------------------------------------+
|dela občine        |(B2) območje Dolge Gore                    |
|                   +-------------------------------------------+
|                   |(B3) območje Ponikve                       |
+-------------------+-------------------------------------------+
|(C) vinorodno      |(C1) južno obrobje mestnega prostora       |
|območje osrednjega +-------------------------------------------+
|dela občine        |(C2) območje Kalobja                       |
|                   +-------------------------------------------+
|                   |(C3) območje Slivnice                      |
+-------------------+-------------------------------------------+
|(D) hribovito      |(D1) območje Planine                       |
|območje južnega    +-------------------------------------------+
|dela občine        |(D2) območje Prevorja                      |
|                   +-------------------------------------------+
|                   |(D3) območje Žusma                         |
+-------------------+-------------------------------------------+

(3)

Širše mestno območje Šentjurja

(3.1) Pretežno urbanizirano območje mesta (medobčinsko središče) predstavlja najpomembnejšo aglomeracijo lokalne skupnosti s koncentracijo centralnih, poslovnih, proizvodnih, športnorekreacijskih in turističnih dejavnosti ter stanovanj. Njegova vloga in pomen se krepita z umeščanjem novih fokusov centralnih in športnorekreacijskih dejavnosti ter z zagotavljanjem zadostnih kapacitet za stanovanjsko gradnjo.

(3.2) Severno obrobje mestnega prostora predstavlja delno urbanizirano območje primestnih naselij, v katerem se predvideva zmeren do intenziven razvoj poselitve. Robnim naseljem (Ponikva, Dramlje in Proseniško) se kot lokalnim središčem zalednih podeželskih območij krepita vloga in pomen z umeščanjem manjših fokusov centralnih dejavnosti, športnorekreacijske infrastrukture, oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter zagotavljanjem možnosti za razvoj stanovanjske gradnje. Na območju Proseniškega in Ponikve se prednostno razvijajo turistični potenciali (kompleks graščine Blagovna z ribniki, kulturna dediščina ter ohranjena narava v naseljih in njihovi okolici). Posebna pozornost se posveča razvoju dejavnosti v navezavi na pomembnejšo prometno infrastrukturo (železniško omrežje, načrtovana navezovalna cesta Dramlje-Šentjur).

(3.3) Ob Slivniškem jezeru se oblikuje osrednja občinska turistična destinacija. Ob upoštevanju potencialov, značilnosti vodnega in obvodnega prostora ter kvalitetnih prvin narave, zaradi katerih ima Slivniško jezero status ekološko pomembnega območja, se oblikuje programske fokuse športnorekreacijskih dejavnosti in turistične infrastrukture na točkah dostopa do jezera. Zaradi občutljivosti naravnega okolja in zagotavljanja poplavne varnosti dolvodno se večje turistične kapacitete usmerjajo v Gorico pri Slivnici in druga naselja v neposredni bližini.

(3.4) V odprtem prostoru v okolici mesta se prednostno ohranja kulturna krajina z vidika turističnih in rekreacijskih potencialov. Na strnjenih kompleksih kvalitetnih kmetijskih zemljišč se še nadalje ohranja kmetijstvo.

(4)

Vinorodna območja severnega in osrednjega dela občine

(4.1) Dejavnosti se razvija v funkciji ohranjanja poseljenosti (se pravi zagotavljanja ustreznih pogojev za bivanje in delo lokalnega prebivalstva) in vzdrževanja podobe kulturne krajine na območju. Poleg trajnostnih oblik kmetijstva in gozdarstva se spodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti, zlasti turizma, športa in rekreacije.

(4.2) Glede na naravne danosti in možnosti povezav s sorodnimi območji v sosednjih občinah (Šmarsko - Virštanjski vinorodni okoliš) se ohranja in nadalje razvija (predvsem z aktiviranjem območij, ki so bila za ta namen opredeljena že v preteklosti) vinogradništvo. Ohranja in razvija se tudi športnorekreacijske in turistične potenciale vezano na kvalitetne prvine narave (Drameljski in Zagajski potok, rastišče velikonočnice na Boletini pri Ponikvi itn.).

(4.3) Ohranja se vloga manjših lokalnih središč (Kalobje) in manjših nosilnih naselij v lokalnem prostoru (Dolga Gora, Slivnica pri Celju), s katerimi se zagotavlja minimalna opremljenost z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi v ožjem radiju dostopnosti večine naselij ter možnost razvoja turistične ponudbe. Višja raven ponudbe se zagotavlja v večjih lokalnih središčih na obrobju širšega mestnega območja.

(5)

Hribovito območje južnega dela občine

(5.1) Dejavnosti se razvija v funkciji ohranjanja poseljenosti (se pravi zagotavljanja ustreznih pogojev za bivanje in delo lokalnega prebivalstva) in vzdrževanja podobe kulturne krajine na območju. Poleg trajnostnih oblik kmetijstva in gozdarstva se spodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti, zlasti turizma, športa in rekreacije v navezavi na kvalitetne prvine narave (območje Bohorja, obrobje Kozjanskega itn.).

(5.2) Poseben poudarek se posveča razvoju Planine pri Sevnici kot vodilnemu naselju tega dela občine in regije. Njena vloga in pomen se krepita z umeščanjem novih fokusov centralnih, poslovnih in športnorekreacijskih dejavnosti, razvojem turizma (kompleks gradu Planina s parkom), aktiviranjem obstoječe gospodarske cone ter z zagotavljanjem zadostnih kapacitet za stanovanjsko gradnjo.

(5.3) Ostalim središčem na območju (Lopaca, Loka pri Žusmu) se krepi vlogo in funkcije kot nosilcem razvoja lokalnih območij z umeščanjem manjših fokusov centralnih dejavnosti, športnorekreacijske infrastrukture, oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter zagotavljanjem možnosti za razvoj stanovanjske gradnje. V Loki pri Žusmu se ohranja obstoječa gospodarska cona.

(5.4) Na območju Dobrine se ob termalnih vrelcih razvija zdraviliški turizem.

(6)

Za območje mesta Šentjur ter urbana naselja Dramlje, Gorica pri Slivnici, Planina pri Sevnici, Ponikva in Proseniško se izdela urbanistični načrt.

(7)

Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti so razvidna iz grafičnih prikazov na listu 1 kartografskega dela.

II/2.2. Omrežje naselij

7. člen

(1)

Preglednica 2: Kategorije, v katere se razvrščajo naselja Občine Šentjur glede na vlogo v omrežju naselij, načrtovane funkcije in velikost gravitacijskega zaledja

+--------------------+------------------------------------------+
|TIP NASELJA         |KLJUČNE FUNKCIJE/ VELIKOST                |
|                    |GRAVITACIJSKEGA ZALEDJA                   |
+--------------------+------------------------------------------+
|medobčinsko središče|- dejavnosti javne uprave (gasilski dom,  |
|                    |policija, sedež občine, upravna enota,    |
|                    |sodišče ipd.)                             |
|                    |- vzgojnovarstvene in izobraževalne       |
|                    |dejavnosti (vrtec, osnovna in srednja     |
|                    |šola)                                     |
|                    |- kulturne dejavnosti (kulturni dom,      |
|                    |muzeji ipd.)                              |
|                    |- dejavnosti zdravstva (zdravstveni dom)  |
|                    |in socialnega varstva (center za socialno |
|                    |delo, dom starejših občanov)              |
|                    |- športnorekreacijske dejavnosti (športna |
|                    |igrišča in dvorane)                       |
|                    |- poslovne dejavnosti (banka, pošta ipd.) |
|                    |- proizvodne dejavnosti (industrija, obrt |
|                    |ipd.)                                     |
|                    |- trgovina (trgovina z osnovno oskrbo,    |
|                    |trgovski center)                          |
|                    |- avtobusna postaja s spremljajočimi      |
|                    |programi                                  |
|                    |- pokopališče                             |
|                    +------------------------------------------+
|                    |gravitacijsko zaledje predstavlja celotno |
|                    |območje občine, vključuje pa tudi         |
|                    |sosednje občine                           |
+--------------------+------------------------------------------+
|pomembnejše lokalno |- dejavnosti javne uprave (gasilski dom,  |
|središče            |sedež krajevne skupnosti ipd.)            |
|                    |- vzgojnovarstvene in izobraževalne       |
|                    |dejavnosti (vrtec in osnovna šola)        |
|                    |- kulturne dejavnosti (kulturni dom)      |
|                    |- športnorekreacijske dejavnosti (športno |
|                    |igrišče in dvorana)                       |
|                    |- poslovne dejavnosti (banka, pošta ipd.) |
|                    |- manjše proizvodne dejavnosti            |
|                    |(industrija, obrt ipd. - dejavnosti       |
|                    |manjšega obsega, ki bistveno ne           |
|                    |obremenjujejo okolja)                     |
|                    |- trgovina (trgovina z osnovno oskrbo,    |
|                    |manjši trgovski center)                   |
|                    |- avtobusna in železniška postaja s       |
|                    |spremljajočimi programi                   |
|                    |- pokopališče                             |
|                    +------------------------------------------+
|                    |gravitacijsko zaledje predstavlja celotno |
|                    |območje občine, vključuje pa tudi         |
|                    |sosednje občine                           |
+--------------------+------------------------------------------+
|lokalna središča    |- dejavnosti javne uprave (gasilski dom,  |
|                    |sedež krajevne skupnosti ipd.)            |
|                    |- vzgojnovarstvene in izobraževalne       |
|                    |dejavnosti (osnovno izobraževanje)        |
|                    |- kulturne dejavnosti (kulturni dom)      |
|                    |- športnorekreacijske dejavnosti (športno |
|                    |igrišče)                                  |
|                    |- poslovne dejavnosti                     |
|                    |- trgovina (trgovina z osnovno oskrbo)    |
|                    |- opcijsko pa tudi: vrtec, pošta, manjše  |
|                    |proizvodne dejavnosti (industrija, obrt   |
|                    |ipd. - dejavnosti manjšega obsega, ki     |
|                    |bistveno ne obremenjujejo okolja),        |
|                    |pokopališče                               |
|                    +------------------------------------------+
|                    |gravitacijsko zaledje vključuje okoliška  |
|                    |naselja                                   |
+--------------------+------------------------------------------+
|manjša nosilna      |- v naselju je treba zagotoviti vsaj      |
|naselja v lokalnem  |nekaj izmed navedenih funkcij: dejavnosti |
|prostoru            |javne uprave (sedež krajevne skupnosti)   |
|                    |gasilski dom, športnorekreacijske         |
|                    |dejavnosti (športno igrišče), trgovina    |
|                    |(trgovina z osnovno oskrbo), pokopališče  |
|                    +------------------------------------------+
|                    |gravitacijsko zaledje vključuje manjša    |
|                    |okoliška naselja                          |
+--------------------+------------------------------------------+
|ostala naselja      |naselja pretežno stanovanjskega oziroma   |
|                    |kmetijskega značaja, ki nimajo funkcij    |
|                    |širšega značaja; je pa v njih možno       |
|                    |umeščati nemoteče dopolnilne dejavnosti,  |
|                    |s katerimi se lokalnemu prebivalstvu      |
|                    |zagotavlja možnosti za delo               |
|                    +------------------------------------------+
|                    |naselja nimajo posebnega gravitacijskega  |
|                    |zaledja                                   |
+--------------------+------------------------------------------+

(2)

Preglednica 3: naselja glede na vlogo v omrežju naselij

+---------------------+-----------------------------------------+
|TIP NASELJA          |NASELJE                                  |
+---------------------+-----------------------------------------+
|medobčinsko središče |Šentjur (vključuje mesto Šentjur ter z   |
|                     |njim funkcijsko in prostorsko povezane   |
|                     |dele naselij Bezovje pri Šentjurju,      |
|                     |Botričnica, Hruševec, Kameno, Krajnčica, |
|                     |Lokarje, Podgrad, Rifnik, Šibenik in     |
|                     |Vrbno)                                   |
+---------------------+-----------------------------------------+
|pomembnejše lokalno  |/                                        |
|središče             |                                         |
+---------------------+-----------------------------------------+
|lokalna središča     |Dramlje (vključuje prostorsko in         |
|                     |funkcijsko povezani območji naselja      |
|                     |Dramlje ter dela naselja Laze pri        |
|                     |Dramljah), Gorica pri Slivnici, Kalobje, |
|                     |Loka pri Žusmu, Lopaca, Planina pri      |
|                     |Sevnici, Ponikva (vključuje prostorsko in|
|                     |funkcijsko povezani območji naselja      |
|                     |Ponikva ter dela naselja Hotunje),       |
|                     |Proseniško                               |
+---------------------+-----------------------------------------+
|manjša nosilna       |Dolga Gora, Grobelno, Slivnica pri Celju |
|naselja v lokalnem   |                                         |
|prostoru             |                                         |
+---------------------+-----------------------------------------+
|ostala naselja       |Bezovje pri Šentjurju (del naselja izven |
|(naselja,            |območja mesta Šentjur), Bobovo pri       |
|opredeljena v        |Ponikvi, Boletina, Botričnica (del       |
|registru prostorskih |naselja izven območja mesta Šentjur),    |
|enot)                |Brdo, Brezje ob Slomu, Bukovje pri       |
|                     |Slivnici, Cerovec, Črnolica (del naselja |
|                     |izven območja mesta Šentjur), Dobje pri  |
|                     |Lesičnem, Dobovec pri Ponikvi, Dobrina,  |
|                     |Dole, Doropolje, Drobinsko, Golobinjek   |
|                     |pri Planini, Goričica, Grušce, Hotunje,  |
|                     |Hrastje, Hruševec (del naselja izven     |
|                     |območja mesta Šentjur), Hrušovje, Jakob  |
|                     |pri Šentjurju, Jarmovec, Javorje, Jazbin |
|                     |vrh, Jazbine, Jelce, Kameno (del naselja |
|                     |izven območja mesta Šentjur),            |
|                     |Kostrivnica, Košnica, Krajnčica (del     |
|                     |naselja izven območja mesta Šentjur),    |
|                     |Krivica, Laze pri Dramljah, Lokarje (del |
|                     |naselja izven območja mesta Šentjur),    |
|                     |Loke pri Planini, Lutrje, Marija Dobje,  |
|                     |Okrog, Osredek, Ostrožno pri Ponikvi,    |
|                     |Paridol, Planinca, Planinska vas,        |
|                     |Planinski vrh, Pletovarje, Podgaj,       |
|                     |Podgrad (del naselja izven območja mesta |
|                     |Šentjur), Podlešje, Podlog pod Bohorjem, |
|                     |Podpeč nad Marofom, Podpeč pri Šentvidu, |
|                     |Podvine, Ponkvica, Prapretno, Primož pri |
|                     |Šentjurju, Rakitovec, Razbor, Repno,     |
|                     |Rifnik (del naselja izven območja mesta  |
|                     |Šentjur), Sele, Slatina pri Ponikvi,     |
|                     |Sotensko pod Kalobjem, Spodnje Slemene,  |
|                     |Srževica, Stopče, Straška Gorca, Straža  |
|                     |na Gori, Svetelka, Šedina, Šentvid pri   |
|                     |Planini, Šibenik (del naselja izven      |
|                     |območja mesta Šentjur), Tajhte, Tratna ob|
|                     |Voglajni, Tratna pri Grobelnem, Trno,    |
|                     |Trnovec pri Dramljah, Trška Gorca, Turno,|
|                     |Uniše, Vejice, Vezovje, Visoče, Vodice   |
|                     |pri Kalobju, Vodice pri Slivnici, Vodruž,|
|                     |Voduce, Vodule, Voglajna, Vrbno (del     |
|                     |naselja izven območja mesta Šentjur),    |
|                     |Zagaj pri Ponikvi, Zalog pod Uršulo,     |
|                     |Zgornje Selce, Zgornje Slemene, Zlateče  |
|                     |pri Šentjurju, Žegar                     |
+---------------------+-----------------------------------------+

(3)

Omrežje naselij je razvidno iz grafičnih prikazov na listu 1 kartografskega dela.

II/2.3. Temeljne smeri prometnega povezovanja v občini in regiji

8. člen

(1)

Z rekonstrukcijo glavne ceste GII 107 Celje-Dobovec ter pomembnejših regionalnih in občinskih cest, ki povezujejo Šentjur s sosednjimi občinami, se izboljšuje povezave znotraj občine in regije. Načrtovana je izgradnja navezovalne ceste Dramlje (avtocestni priključek)-Šentjur, s čimer se bodo bistveno zmanjšale prometne obremenitve središča Šentjurja in izboljšala dostopnost širšega območja. Zasnova prometnega omrežja je podrobneje predstavljena v poglavju II/3.1.

(2)

Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji so razvidne iz grafičnih prikazov na listu 1 kartografskega dela.

II/2.4. Druga za občino pomembna območja

9. člen

(1)

Kot prepoznavne naravne in ustvarjene kvalitete prostora se opredeljujejo naravna in kulturna krajina vinorodnih območij severnega in osrednjega dela občine, širše območje Blagovne, naravna in kulturna krajina južnega hribovitega dela, naravna (zlasti območja, ki imajo z vidika narave poseben status) in kulturna krajina na območju Ponikve, območje Rifnika ter Zgornji trg v Šentjurju. Podrobnejše opredelitve in usmeritve za ta območja so podane v poglavju II/4.2.2.

(2)

V občini so štirje pridobivalni prostori, za katere je država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje tehničnega kamna - dolomita, in sicer kamnolomi: Hrastje, Zelence, Žamerk ter Žusem.

(3)

V bližini Proseniškega na meji z občinama Celje in Štore se nahaja del površin Regijskega centra za ravnanje z odpadki Celje.

(4)

Za potrebe zagotavljanja poplavne varnosti v porečju Voglajne se načrtuje izgradnja sistema vodnih zadrževalnikov. Poleg obstoječe pregrade Tratna z akumulacijskim Slivniškim jezerom je predvidena še ureditev dveh suhih zadrževalnikov (Črnolica na Voglajni, ki se ureja v okviru projekta izgradnje navezovalne ceste Dramlje-Šentjur in Lokarje na Pešnici).

(5)

Na območju občine se nahajajo tudi območja, ki imajo z vidika varstva narave poseben status (naravni spomeniki, naravne vrednote, ekološko pomembna območja in območja Natura 2000).

(6)

Ustvarjene kvalitete prostora predstavljajo tudi objekti in območja kulturne dediščine, ki se varujejo glede na njihov pravni status in varstveni režim (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirana kulturna dediščina). Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine.

II/3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra

10. člen

(1)

Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se še nadalje razvija v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Infrastrukturno opremljenost se dopolnjuje na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno opremo, izboljšuje pa se jo tudi v smislu zmanjšanja obremenitev okolja.

(2)

Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra je razvidna iz grafičnih prikazov na listu 2 kartografskega dela.

II/3.1. Prometna infrastruktura

II/3.1.1. Cestno omrežje

11. člen

(1)

Preko severnega dela poteka avtocesta A1 Koper-Lendava (v občini je avtocestni priključek Dramlje). Osnovno prometno mrežo v občini tvorijo glavna cesta GII 107 Celje-Dobovec ter serija regionalnih cest, ki glavno cesto povezujejo z avtocesto in zaledjem:

-

RI 234 Dramlje-Dole-Šentjur;

-

RII 423 Šentjur-Lesično-Podsreda-Bistrica ob Sotli-Polje;

-

RII 424 Boštanj-Planina-Dežno-Črnolica;

-

RIII 681 Laško-Breze-Šentjur;

-

RIII 686 Tepanje-Žiče-Dramlje in

-

RIII 687 Dole-Ponikva-Loče.

(2)

Varuje se koridor za predvideno razširitev avtoceste za en vozni pas obojestransko.

(3)

Načrtuje se izgradnja navezovalne cesta Dramlje-Šentjur med avtocestnim priključkom in Črnolico, kjer se bo navezala na regionalni cesti RII 423 Šentjur-Lesično-Podsreda-Bistrica ob Sotli-Polje in RII 424 Boštanj-Planina-Dežno-Črnolica. Navezovalna cesta in regionalna cesta RII 424 Boštanj-Planina-Dežno-Črnolica potencialno predstavljata del državnega projekta tretje razvojne osi skozi regijo Kozjansko in Obsotelje. V primeru vključitve v ta projekt je predvidena tudi rekonstrukcija omenjene regionalne ceste ter pomembnejših prečnih lokalnih cest, ki jo povezujejo z regionalnim zaledjem.

(4)

Načrtuje se rekonstrukcija glavne ceste GII 107 Celje-Dobovec ter izgradnja izvennivojskega križanja le-te z železnico v Grobelnem.

(5)

Predvidena je tudi rekonstrukcija in posodobitev vrste občinskih cest, s čimer se izboljšuje prometna povezanost znotraj mestnega območja Šentjurja oziroma med mestnim območjem in ruralnim zaledjem. Poseben poudarek pri razvoju občinskega prometnega omrežja je tudi na zagotovitvi ustrezne podporne infrastrukture za razvoj turizma (npr. ureditev vinskih turističnih cest).

(6)

Za cesto LC 396 080 Slivnica-Sodna vas mimo Slivniškega jezera je predvidena rekonstrukcija z izboljšanjem prometno tehničnih elementov, s čimer se zagotavlja ustrezna prometna ureditev turističnega središča in hkrati krepi povezave z gravitacijskim zaledjem. Z rekonstrukcijo in dograditvijo lokalnih cest na relaciji Dobrina-Žegar-Dobje in njihovo vključitev v sistem regionalnih prometnic se oblikuje in krepi povezava med Zagorjem (Hrvaška) in Zasavjem.

(7)

Za nekatera lokalna središča (Gorica pri Slivnici, Proseniško, Ponikva) se zaradi prometnih obremenitev in varnostnih zahtev (nivojsko križanje regionalne ceste z železnico na Ponikvi) dolgoročno predvideva možnost izgradnje razbremenilnih (obvoznih) cest.

(8)

Na širšem območju mesta Šentjur ter v okviru drugih naselij urbanega značaja se nadgrajuje tudi notranji prometni sistem. Kjer je to možno, se v okviru rekonstrukcij in posodobitev ob cestah uredijo koridorji za kolesarje in pešce.

II/3.1.2. Železniško omrežje

12. člen

(1)

Preko območja občine poteka glavna železniška proga E 67 Zidani Most-Maribor-Šentilj-državna meja oziroma E 69 državna meja-Središče-Pragersko-Zidani Most-Ljubljana-Divača-Koper, od katere se v Grobelnem odcepi regionalna povezava št. 32 državna meja-Rogatec-Stranje-Grobelno. Železniške postaje so v Šentjurju, Grobelnem in na Ponikvi.

(2)

Železniško omrežje se ohranja v obstoječem obsegu in posodablja s poudarkom na izboljšanju izkoriščenosti omrežja za potrebe javnega potniškega prometa. Infrastruktura v sklopu glavnih železniških povezav se prilagaja za potrebe uvedbe hitre železnice.

II/3.1.3. Javni potniški promet in prometna vozlišča za javni potniški promet

13. člen

(1)

Sistem javnega potniškega prometa se zaradi ekonomske upravičenosti in večje učinkovitosti primarno razvija na nivoju regije.

(2)

Preko občine poteka več linij javnega avtobusnega prometa. Avtobusna postaja je v Šentjurju, postajališča pa so razporejena po večini pomembnejših naselij občine in tako omogočajo dostop prebivalcev do sredstev javnega prevoza.

(3)

Ohranja se obstoječe omrežje železniških in avtobusnih postaj ter postajališč. Poseben poudarek se posveča izboljšanju izkoriščenosti regionalnega železniškega omrežja, ki med seboj povezuje večino pomembnejših središč v regiji. Regionalni avtobusni promet se prednostno razvija na relaciji Celje-Štore-Šentjur-Proseniško-Celje oziroma obratno.

(4)

Z ureditvijo ustreznih povezav in postajališč na primernih lokacijah se povezuje različne oblike javnega potniškega in drugega, zlasti kolesarskega in peš prometa (s poudarkom na lokacijah izobraževalnih ustanov in stanovanjskih sosesk, tako da se zagotavlja ustrezna dostopnost javnega prometa).

II/3.1.4. Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti

14. člen

(1)

Omrežje pešpoti in kolesarskih stez se razvija v navezavi na turistična in rekreacijska območja občine in širšega zaledja. Med seboj se povezuje privlačna krajinska in poselitvena območja (območje Slivniškega jezera, vinorodna območja osrednjega in severnega dela občine, stara naselbinska jedra, južni hriboviti del itn.) ter naselja širšega mestnega območja Šentjurja in podeželskega zaledja.

(2)

Hrbtenico kolesarskega omrežja na območju občine in regije predstavlja glavna kolesarska povezava št. 921700 Celje-Dobovec. Nanjo se navezujejo številne regionalne kolesarske poti.

(3)

Preglednica (4): Regionalne kolesarske poti v Občini Šentjur

+-----------------------+---------------------------------------+
|KOLESARSKA POT         |POTEK                                  |
+-----------------------+---------------------------------------+
|krožna kolesarska pot  |Dramlje-Razbor-Ponikva-Sladka Gora-    |
|Dramlje                |Loče-Žiče-Zgornje Slemene-Dramlje      |
+-----------------------+---------------------------------------+
|krožni kolesarski poti |Šentjur-Zgornji trg-Botričnica-Kameno- |
|Šentjur                |Primož-Hotunje-Razbor-Dramlje-Svetelka-|
|                       |Razgor-Cerovec-Blagovna-Goričica-Repno-|
|                       |Pešnica-Šentjur ter Šentjur-Hruševec-  |
|                       |Resevna-Vodruž-Jakob-Šentjur           |
+-----------------------+---------------------------------------+
|krožna kolesarska pot  |Ponikva-Uniše (Slomškova hiša)-Podgaj- |
|Ponikva                |Ponkvica-Okrog-Boletina-Okrog-Srževica-|
|                       |Ostrožno-Dobovec-Slatina-Lutrje-Lovski |
|                       |dom-kmetija Zdolšek-Kraberk-Lutrje-    |
|                       |Zagaj-Hotunje (Rojstna hiša Blaža      |
|                       |Kocena)-Uniše-Ponikva                  |
+-----------------------+---------------------------------------+
|krožni kolesarski poti |Planina pri Sevnici-Visoče-Marijina    |
|Planina pri Sevnici    |vas-Marof-Mrzlo Polje-Trobni Dol-      |
|                       |Šentrupert-Podlešje-Kalobje-Vezovje-   |
|                       |Planina pri Sevnici ter Planina pri    |
|                       |Sevnici-Stara žaga-Lovska koča-        |
|                       |Planinski dom na Bohorju-Plešivec-     |
|                       |Flančula-Zagorje-Šentvid pri Planini-  |
|                       |Podpeč pri Šentvidu-Podvine-Planinska  |
|                       |vas-cerkev sv. Miklavža-Sveti Križ-    |
|                       |Planina pri Sevnici                    |
+-----------------------+---------------------------------------+
|krožna kolesarska pot  |Dobje-Repuš-Presečno-Žegar-Košnica-    |
|Dobje                  |Gorica pri Slivnici-Voglajna-Dobje     |
|                       |z možnostjo vzpona na Slivnico pri     |
|                       |Celju                                  |
+-----------------------+---------------------------------------+
|krožna kolesarska pot  |Gorica pri Slivnici-ob Slivniškem      |
|Gorica pri Slivnici    |jezeru-Loka pri Žusmu-Dobrina-Žegar-   |
|                       |Košnica-Gorica pri Slivnici z možnostjo|
|                       |vzpona na Bukovje pri Slivnici         |
+-----------------------+---------------------------------------+
|krožna kolesarska pot  |Prevorje-Dobje pri Lesičnem-Cirkuže-   |
|Prevorje               |Planinski vrh-Planinska vas-cerkev sv. |
|                       |Miklavža-Loke pri Planini-Dobje pri    |
|                       |Planini-Repuš-Presečno-Žegar-Dobrina-  |
|                       |Oslešica-Javoršica-Gubno-Prevorje      |
+-----------------------+---------------------------------------+
|krožna kolesarska pot  |Kozje-Pilštanj-Lesično-Šentvid pri     |
|Kozje                  |Planini-Planina pri Sevnici-Zabukovje  |
|                       |nad Sevnico-Mrzla planina-Zalog-Bistri |
|                       |Graben-Kozje                           |
+-----------------------+---------------------------------------+
|krožna kolesarska pot  |Podčetrtek-Olimje-Dobrina-Babna Gora-  |
|Podčetrtek             |Sveti Štefan-Tinsko-Sodna vas-         |
|                       |Podčetrtek                             |
+-----------------------+---------------------------------------+

(4)

Kolesarskemu prometu se namenjajo tudi druge lokalne prometnice. Posebna pozornost se posveča ureditvi ločenih površin (pločniki, ločeno urejene poti v okviru zelenega sistema ipd.) za kolesarje in pešce v mestu Šentjur in drugih naseljih urbanega značaja (Dramlje, Gorica pri Slivnici, Planina pri Sevnici, Ponikva in Proseniško) ter na območju Slivniškega jezera (krožne poti ob jezeru).

(5)

Ohranja se obstoječe omrežje pešpoti (Šentjur-Rifnik-Resevna-Šentjur, Dobrina-Žusem-Dobrina, Planina-Bohor-Planina, Dramlje-sv. Uršula, Planina-razgledna točka sv. Križ in planinskih poti (Svetina-Resevna, Hruševec-Resevna, Podgorje-Resevna, Vojnik-Dramlje, Planina-Prapretno-Lisca, Planina-Bohor, Slomškova pot, poti spomina XIV divizije in Celjske čete,) v občini in preučila možnost njegovega vključevanja v širšo zasnovo planinskih in tematskih pešpoti v urbanih ter podeželskih območjih (npr. S klopce na klopco na območju Slivnice pri Celju). Načrtuje se ureditev planinske poti Resevna-Slivnica-Bukovje-Žusem-Rudnica-Podčetrtek (z odcepa Žusem-Prevorje-Bohor).

II/3.2. Elektronske komunikacije

15. člen

(1)

Z osnovnim telekomunikacijskim omrežjem so pokrita vsa naselja v občini, širokopasovno omrežje pa je urejeno predvsem na območju mesta Šentjur. Načrtuje se dopolnitev širokopasovnega omrežja, pri čemer se posebna pozornost posveča zagotovitvi ustrezne telekomunikacijske opremljenosti javnih ustanov (izobraževalne in kulturne ustanove, javna uprava itn.) ter poslovnih in gospodarskih con.

(2)

Načrtuje se medkrajevna povezava z optičnim kablom na relacijah Kalobje-Šentrupert, Planina pri Sevnici-Sevnica in Planina pri Sevnici-Prevorje.

(3)

Predvidena je ureditev sistema e-točk.

II/3.3. Energetika

16. člen

(1)

Prenosno omrežje v Občini Šentjur tvorijo naslednji vodi in objekti:

-

RTP Šentjur;

-

DV 1×220 kV Cirkovce-Podlog (načrtuje se prehod obratovanja na napetostni nivo 2×400 kV);

-

DV 1×110 kV Šentjur-Rogaška Slatina;

-

DV 1×110 kV Lava (Celje)-Šentjur;

-

DV 1×110 kV Laško-Brestanica.

(2)

Srednjenapetostno omrežje na območju občine deluje na napetosti 20 kV in je večinoma izvedeno z daljnovodi. Kabelsko omrežje prevladuje v strnjenih naseljih, kjer se dolgoročno načrtuje nadomestitev večine daljnovodnih povezav s kablovodi. Razvoj omrežja se ob upoštevanju stanja in potreb na posamezni lokaciji zagotavlja v skladu s študijo REDOS 2035 - Razvoj elektrodistribucijskega omrežja javnega podjetja Elektro Celje d. d.: Rogaška-Šentjur-Vojnik (št. 1852/6, izdelana v letu 2008) ter plani investicij, ki jih zagotovi upravljavec omrežja.

(3)

Kjer je to tehnično izvedljivo in ekonomsko upravičeno, se kablovodi uredijo tudi ob prenovi in novogradnjah prenosnega omrežja.

(4)

Preko območja občine potekajo magistralna plinovoda M2 Rogatec-Vodice in M2/1 Rogaška Slatina-Trojane ter regionalni plinovod R21C Šentjur-Ponikva.

(5)

Distribucijsko plinovodno omrežje je že izgrajeno na območju mesta Šentjur, dolgoročno pa je nanj možno priključiti tudi območje Gorice pri Slivnici.

(6)

Za del območja mesta Šentjur se načrtuje izgradnja sistema daljinskega ogrevanja na biomaso.

(7)

V skladu z energetskim konceptom občine se spodbuja raba obnovljivih virov energije, zlasti lokalno razpoložljivih virov kot sta lesna biomasa in sočna energija.

II/3.4. Komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja

II/3.4.1. Oskrba z vodo

17. člen

(1)

Oskrba z vodo je v severni polovici občine pretežno urejena preko javnega vodovodnega sistema Šentjur, na katerega se priključujejo mesto Šentjur ter naselja Bezovje pri Šentjurju, Boletina, Botričnica, Brezje ob Slomu, Bukovje pri Slivnici, Črnolica, Dole, Dramlje, Drobinsko, Gorica pri Slivnici, Goričica, Grobelno, Grušce, Hotunje, Hrastje, Jakob pri Šentjurju, Jarmovec, Javorje, Jazbine, Kameno, Laze pri Dramljah, Lokarje, Lutrje, Marija Dobje, Osredek, Ostrožno pri Ponikvi, Pletovarje, Podgaj, Podgrad, Ponikva, Ponkvica, Primož pri Šentjurju, Proseniško, Rakitovec, Razbor, Repno, Rifnik, Slatina pri Ponikvi, Sotensko pod Kalobjem, Stopče, Svetelka, Šedina, Šibenik, Tratna ob Voglajni, Tratna pri Grobelnem, Trnovec pri Dramljah, Uniše, Vodruž, Vodule, Vrbno, Zagaj pri Ponikvi, Zalog pod Uršulo, Zlateče pri Šentjurju in Zgornje Selce. Sistem je večinoma ustrezno urejen, obnova je potrebna na podsistemu Šentjur-Sele (do meje s Celjem) zaradi zamenjave azbestnih cevi.

(2)

Javni vodovodni sistem se napaja iz vodnih virov Hrastje, Ferlež, Zdolšek in Kozarica, deloma pa se oskrba z vodo zagotavlja tudi iz Vitanja, Slovenskih Konjic in sistema vrtin v Loki.

(3)

V občini so tudi štirje lokalni vodovodi, in sicer:

-

Kalobje (poleg Kalobja se na ta vodovod priključuje tudi naselje Podlešje);

-

Loka pri Žusmu;

-

Prevorje (nanj so priključena naselja Košnica, Krivica, Lopaca, Straška Gorca in Žegar);

-

Planina pri Sevnici (poleg Planine pri Sevnici se nanj priključujeta tudi naselji Golobinjek pri Planini in Prapretno).

(4)

V drugih naseljih (Bezovje pri Šentjurju - del naselja, ki ni priključen k mestu Šentjur, Bobovo pri Ponikvi, Brdo, Cerovec, Dobje pri Lesičnem, Dobovec pri Ponikvi, Dobrina, Dolga Gora, Doropolje, Hruševec - del naselja, ki ni priključen k mestu Šentjur, Hrušovje, Jazbin Vrh, Jelce, Kostrivnica, Krajnčica, Loke pri Planini, Okrog, Paridol, Planinca, Planinska vas, Planinski Vrh, Podlog pod Bohorjem, Podpeč pri Šentvidu, Podvine, Podpeč nad Marofom, Sele, Slivnica pri Celju, Spodnje Slemene, Srževica, Straža na Gori, Šentvid pri Planini, Tajhte, Trno, Trška Gorca, Turno, Vejice, Vezovje, Visoče, Vodice pri Kalobju, Vodice pri Slivnici, Voduce, Voglajna in Zgornje Slemene) je oskrba z vodo urejena z vaškimi vodovodi.

(5)

Za vaške vodovode, s katerimi se oskrbuje več kot 50 populacijskih enot (Bezovje pri Šentjurju, Krajnče-Brde, Dolga Gora, Doropolje, Hotunje, Krajnčica-Hruševec, Loke, Okrog, Planinska vas-Planinski Vrh, Visoče in Žusem), se načrtuje prenova in preoblikovanje v javne lokalne sisteme.

(6)

Potrebno je izdelati program celovite oskrbe z vodo, v katerem je potrebno predvideti medsebojno povezanost vodovodnih sistemov v občini in oskrbo iz vodnih virov v Loki pri Žusmu.

II/3.4.2. Čiščenje odpadne in padavinske vode

18. člen

(1)

Na območju občine je deloma že zgrajena kanalizacija pretežno mešanega tipa, in sicer v naseljih oziroma delih naselij Bezovje pri Šentjurju Dramlje, Gorica pri Slivnici, Grobelno, Hotunje, Laze pri Dramljah, Loka pri Žusmu, Lokarje, Planina pri Sevnici, Ponikva, Primož pri Šentjurju, Proseniško, Stopče, Svetelka, Šentjur ter Vrbno. Čistilne naprave so v Dramljah (ločen sistem), na Planini pri Sevnici (mešan sistem), Ponikvi (mešan sistem) in v Šentjurju (centralna čistilna naprava - ločen sistem). Izgrajena je tudi čistilna naprava Proseniško (ločen sistem).

(2)

Načrtuje se sanacija in dograditev občinskega kanalizacijskega omrežja v skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda Občine Šentjur (glede na spremembe tega dokumenta so v okviru splošnih ciljev možne tudi spremembe načrtovanega omrežja), in sicer:

-

dograditev kanalizacijskega omrežja na mestnem območju Šentjurja (vključno z naselji Hruševec, Krajnčica, Šibenik in Vrbno);

-

sanacija (izvedba ločenega sistema) obstoječega omrežja, razširitev centralnega omrežja širšega mestnega območja Šentjurja do naselij Bezovje pri Šentjurju, Botričnica, Črnolica, Dole, Gorica pri Slivnici, Goričica, Grobelno, Hotunje, Podgrad, Ponikva, Primož pri Šentjurju, Rifnik, Stopče, Tratna pri Grobelnem in Trnovec pri Dramljah (delno že izvedeno);

-

dograditev kanalizacijskega omrežja na območju Planine pri Sevnici;

-

dograditev kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo na območju Loke pri Žusmu;

-

dograditev kanalizacijskega omrežja na območju Dramelj in Proseniškega;

-

izgradnja lokalnih omrežij z malimi čistilnimi napravami v drugih strnjenih naseljih glede na prostorske in tehnične možnosti.

(3)

Povsod, kjer je to tehnično možno, je predvidena ureditev ločenega sistema odvajanja odpadnih voda (padavinske vode se odvajajo ločeno od ostalih odpadnih voda).

(4)

V zaselkih ter v okviru posameznih obstoječih kmetij in skupin stanovanjskih hiš, kjer priključitev na čistilne naprave ekonomsko ni upravičena, je možno uvajati čiščenje odpadne vode z biološkimi čistilnimi napravami za manjše skupine objektov ali individualne objekte. Predvidi se ureditev čistilnih naprav in čistilnih naprav pod 50 populacijskih enot, pri čemer je potrebno izdelati program izgradnje in zagotoviti vire financiranja.

II/3.4.3. Ravnanje z odpadki

19. člen

Komunalni in nevarni odpadki z območja občine se odvažajo v Regijski center za ravnanje z odpadki Celje v Bukovžlaku (del površin centra sega tudi v območje Občine Šentjur). Občina je vključena v sistem ločenega zbiranja odpadkov, pri čemer pa je potrebno izboljšati pokritost ozemlja občine (zlasti mesta Šentjur in drugih urbanih naselij) z ekološkimi otoki. Povečati je treba tudi število gospodinjstev in drugih uporabnikov vključenih v organiziran odvoz odpadkov.

II/3.5. Pokopališča

20. člen

V smislu zagotavljanja celovite oskrbe prebivalstva z nujnimi dejavnostmi je v občini opredeljenih več manjših območij pokopališč, ki so razporejena po posameznih središčih in drugih nosilnih naseljih. Za osrednje občinsko pokopališče v Šentjurju je v skladu s potrebami predvidena širitev. Nove površine se dolgoročno zagotavljajo tudi na pokopališčih v Dramljah in na Ponikvi.

II/4. Okvirna območja naselij in okvirna območja razpršene poselitve

21. člen

(1)

Na območju občine so opredeljena naslednja območja naselij (v oklepaju je navedena oznaka posameznega območja): Bezovje pri Šentjurju (BŠ), Bobovo pri Ponikvi (BP-A, BP-B), Boletina (BO-A, BO-B), Brdo (BR), Brezje ob Slomu (BS), Cerovec (CE-A, CE-B, CE-C), Črnolica (ČR), Dobje pri Lesičnem (DJ-A, DJ-B), Dobrina (DO-A, DO-B, DO-C), Dole (DL), Dolga Gora (DG-A, DG-B, DG-C, DG-D, DG-E, DG-F, DG-G), Doropolje (DE-A, DE-B), Dramlje (DR-A, DR-B, DR-C), Golobinjek pri Planini (GP), Gorica pri Slivnici (GO-A, GO-B, GO-C), Goričica (GR-A, GR-B, GR-C), Grobelno (GB-A, GB-B, GB-C), Hotunje (HO-A, HO-B), Hrastje (HR-A, HR-B), Jakob pri Šentjurju (JŠ), Jarmovec (JA-A, JA-B), Javorje (JV-A, JV-B), Jazbine (JB), Kalobje (KA), Kameno (KM-A, KM-B, KM-C), Kostrivnica (KO), Košnica (KŠ), Krajnčica (KR-A, KR-B, KR-C, KR-D), Krivica (KI), Laze pri Dramljah (LD-A, LD-B), Loka pri Žusmu (LŽ-A, LŽ-B), Lokarje (LO), Loke pri Planini (LP), Lopaca (LA-A, LA-B), Lutrje (LU-A, LU-B, LU-C), Marija Dobje (MD-A, MD-B, MD-C), Okrog (OK), Paridol (PA-A, PA-B), Planina pri Sevnici (PL), Planinca (PN), Planinska vas (PS), Planinski Vrh (PI), Podgaj (PG-A, PG-B, PG-C), Podgrad (PD-A, PD-B), Podpeč nad Marofom (PM), Podpeč pri Šentvidu (PP), Podvine (PV), Ponikva (PO), Ponkvica (PK), Prapretno (PT), Primož pri Šentjurju (PŽ-A, PŽ-B, PŽ-C, PŽ-D), Proseniško (PR-A, PR-B, PR-C, PR-D), Rakitovec (RA-A, RA-B), Razbor (RZ-A, RZ-B), Repno (RE-A, RE-B), Slatina pri Ponikvi (SP), Slivnica pri Celju (SC-A, SC-B), Spodnje Slemene (SS), Srževica (SR-A, SR-B), Stopče (ST-A, ST-B), Straška Gorca (SG), Straža na Gori (SA), Svetelka (SV-A, SV-B), Šentjur (ŠE-A, ŠE-B, ŠE-C), Šentvid pri Planini (ŠP), Tajhte (TA), Tratna ob Voglajni (TV), Tratna pri Grobelnem (TG-A, TG-B), Trnovec pri Dramljah (TD), Uniše (UN), Visoče (VI-A, VI-B, VI-C, VI-D, VI-E), Vodice pri Kalobju (VK), Vodruž (VO-A, VO-B, VO-C), Voduce (VD-A, VD-B), Vodule (VO-A, VO-B, VO-C), Voglajna (VG-A, VG-B), Vrbno (VR-A, VR-B), Zagaj pri Ponikvi (ZP-A, ZP-B, ZP-C, ZP-D, ZP-E, ZP-F, ZP-G), Zalog pod Uršulo (ZU), Zgornje Slemene (ZG), Zlateče pri Šentjurju (ZŠ-A, ZŠ-B) in Žegar (ŽE-A, ŽE-B).

O predpisu

Citati

Odlok o Strateškem prostorskem načrtu Občine Šentjur

Časovnica