Nalaganje dokumenta...
Poslovnik Občinskega sveta Občine Dobrna
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 66-3120/2017, stran 9073 DATUM OBJAVE: 24.11.2017
VELJAVNOST: od 9.12.2017 / UPORABA: od 9.12.2017
RS 66-3120/2017
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 9.12.2017 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 4.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
3120. Poslovnik Občinskega sveta Občine Dobrna
Na podlagi prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi – ZLS (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB 2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US) in prvega odstavka 15. člena Statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 55/17) je Občinski svet Občine Dobrna na 20. redni seji dne 7. 11. 2017 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta Občine Dobrna
Občinskega sveta Občine Dobrna
1 Splošne določbe
1. člen
(uporaba izrazov)
V Poslovniku Občinskega sveta Občine Dobrna (v nadaljevanju: poslovnik) uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
2. člen
(vsebina poslovnika)
Poslovnik ureja organizacijo in način dela Občinskega sveta Občine Dobrna (v nadaljevanju: občinski svet) ter način uresničevanja pravic in obveznosti njegovih članov.
3. člen
(smiselna uporaba določil poslovnika)
Določbe poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles ali s poslovniki delovnih teles.
4. člen
(javnost dela)
(1)
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.
(2)
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom Občine Dobrna (v nadaljevanju: občine) oziroma druge javne ali zasebnopravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
(3)
Način zagotavljanja javnosti dela ter način omejitve javnosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa poslovnik.
5. člen
(seje občinskega sveta)
(1)
Občinski svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah.
(2)
Redne seje se skličejo najmanj štirikrat na leto.
(3)
Izredne seje se skličejo po določbah poslovnika, ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje.
(4)
Dopisne seje se skličejo po določbah poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje.
(5)
Slavnostne seje se skličejo ob prazniku občine in drugih slovesnih priložnostih.
6. člen
(predstavljanje občinskega sveta)
Občinski svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa.
7. člen
(uporaba žiga)
(1)
Občinski svet uporablja svoj žig, ki je določen s Statutom Občine Dobrna (v nadaljevanju: statut).
(2)
Občinski svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih.
(3)
Žig občinskega sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi njegova delovna telesa.
(4)
Žig občinskega sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave.
2 Konstituiranje občinskega sveta
8. člen
(konstituiranje občinskega sveta)
(1)
Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov njegovih članov.
(2)
Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta skliče prejšnji župan 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne pozneje kot deset dni po izvedbi drugega kroga volitev župana. Prvo sejo vodi najstarejši član občinskega sveta ali član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet.
(3)
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani občinskega sveta.
9. člen
(obvezni dnevni red konstitutivne seje)
(1)
Obvezni dnevni red konstitutivne seje občinskega sveta je:
1.
Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov občinskega sveta
2.
Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v občinski svet in volitev župana
3.
Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov občinskega sveta ter ugotovitve izvolitve župana
4.
Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov občinskega sveta
5.
Poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana
6.
Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja.
(2)
O dnevnem redu konstitutivne seje občinski svet ne razpravlja in ne odloča.
(3)
Dnevni red konstitutivne seje lahko vsebuje tudi slovesno prisego župana in njegov pozdravni nagovor.
10. člen
(imenovanje mandatne komisije)
(1)
Na prvi seji občinski svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov občinskega sveta. Člane mandatne komisije lahko predlaga vsak član občinskega sveta. Občinski svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih občinski svet ne odloča.
(2)
Mandatna komisija na podlagi poročila občinske volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list ter predlaga potrditev mandatov članov občinskega sveta.
(3)
Če je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, mandatna komisija na podlagi poročila občinske volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo o vsebini in upravičenosti pritožbe ter predlaga občinskemu svetu odločitve o posameznih pritožbah.
11. člen
(mandati članov občinskega sveta)
(1)
Mandate članov občinskega sveta potrdi občinski svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur ali kandidatnih list.
(2)
Občinski svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloči posebej.
(3)
Član občinskega sveta, čigar mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je občinski svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata, predstavnika kandidature ali kandidatne liste.
(4)
Občinski svet na podlagi poročila občinske volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur ali kandidatnih list. Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana občinskega sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana občinskega sveta.
12. člen
(mandat članov občinskega sveta in mandat župana)
(1)
Ko se občinski svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta, mandat dotedanjim članom občinskega sveta pa preneha.
(2)
Če občinski svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka 11. člena poslovnika, začne novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa preneha.
(3)
S prenehanjem mandata članov občinskega sveta preneha članstvo v stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta in mandat župana.
13. člen
(komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja)
(1)
Ko je občinski svet konstituiran, imenuje izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja kot svoje stalno delovno telo.
(2)
Komisija mora do prve naslednje redne seje občinskega sveta predlagati kandidate za člane nadzornega odbora občine in delovnih teles občinskega sveta.
3. Pravice in obveznosti članov občinskega sveta
14. člen
(pravice in obveznosti članov občinskega sveta)
(1)
Pravice in obveznosti članov občinskega sveta so določene z zakonom, statutom in poslovnikom.
(2)
Člani občinskega sveta imajo pravico in obveznost udeleževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles, vendar brez pravice sodelovanja in glasovanja.
(3)
Član občinskega sveta ima pravico:
-
predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna občine, zaključnega računa proračuna občine in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana,
-
predlagati občinskemu svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti,
-
glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov,
-
sodelovati pri oblikovanju programa dela občinskega sveta in dnevnih redov njegovih sej,
-
predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ali v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
(4)
Obveznost člana občinskega sveta je varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, podatki državne, uradne ali poslovne skrivnosti opredeljeni z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere izve pri svojem delu.
(5)
Član občinskega sveta ima pravico do sejnine v skladu s posebnim aktom občinskega sveta.
15. člen
(pravica do informiranosti)
(1)
Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih.
(2)
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti v pisni obliki.
(3)
Član občinskega sveta ima pravico županu, podžupanu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter jim podati pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njihove pristojnosti.
16. člen
(vprašanja in pobude članov občinskega sveta)
(1)
Član občinskega sveta lahko zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
(2)
Na vsaki redni seji občinskega sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov.
(3)
Vprašanja in pobude, ki so prispele najmanj tri dni pred pošiljanjem vabila za sejo, se uvrstijo v gradivo za sejo.
(4)
Vprašanja in pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsedujoči na to opozori vlagatelja in ga pozove, naj vprašanje ali pobudo ustrezno dopolni.
(5)
Na seji se odgovarja na vsa pisna vprašanja in pobude, ki so bile oddane do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega sveta. Če zahteva odgovor podrobnejši pregled in proučitev dokumentacije, se ta poda na naslednji seji.
(6)
Župan ali direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita ustno ali pisno. Pisno morata odgovoriti na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem, najpozneje pa na prvi naslednji redni seji.
17. člen
(zahteva za dodatna pojasnila)
(1)
Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje ali pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči občinski svet z glasovanjem.
(2)
Če občinski svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.
18. člen
(udeleževanje na sejah občinskega sveta in njegovih delovnih teles)
(1)
Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej občinskega sveta in delovnih teles, katerih član je.
(2)
Če ne more priti na sejo občinskega sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov tega ne more storiti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je mogoče.
(3)
Članu občinskega sveta, ki se ne udeleži redne seje občinskega sveta ali njegovega delovnega telesa, ne pripada sejnina.
(4)
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev.
4 Seje občinskega sveta
4.1 Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
19. člen
(sklic seje)
(1)
Občinski svet dela in odloča na sejah.
(2)
Seje občinskega sveta sklicuje župan.
(3)
Župan sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi sklepa sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
21. člen
(vabilo za redno sejo)
(1)
Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najpozneje sedem dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi pozneje, če je vsebina gradiva potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda.
(2)
Vabilo z gradivom za redno sejo občinskega sveta se pošlje županu, podžupanu, direktorju občinske uprave in medijem ter se objavi na spletni strani občine.
(3)
Vabilo iz prejšnjih dveh odstavkov se praviloma pošlje po elektronski pošti, le izjemoma s klasično pošto v fizični obliki na papirju, če tako naroči prejemnik.
22. člen
(izredna seja)
(1)
Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo najmanj četrtine članov občinskega sveta.
(2)
V zahtevi članov občinskega sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča. Če člani občinskega sveta ne razpolagajo z gradivom, priložijo zahtevo županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi.
(3)
Izredno sejo občinskega sveta skliče župan. Če izredna seja občinskega sveta, ki so jo zahtevali člani občinskega sveta, ni sklicana v roku sedmih dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so sklic zahtevali, ali njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član občinskega sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic izredne seje zahtevali.
(4)
Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega sveta najpozneje pet dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 21. členom poslovnika.
(5)
Če razmere zahtevajo drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani občinskega sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s poslovnikom.
23. člen
(dopisna seja)
(1)
Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje občinskega sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve, ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine ter v primeru kadrovskih odločitev. Dopisna seja se opravi na podlagi po elektronski pošti poslanega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme z glasovanjem po elektronski pošti. Sklic dopisne seje mora vsebovati rok trajanja dopisne seje (datum ter od katere do katere ure traja).
(2)
Vabilo z gradivom za dopisno sejo občinskega sveta mora biti vročeno članom občinskega sveta najpozneje tri dni pred sejo.
(3)
Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom občinskega sveta, od katerih jih je prejem potrdila več kot polovica. Šteje se, da so prejem potrdili člani, ki so glasovali.
(4)
Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je zanj glasovala večina članov občinskega sveta, ki so glasovali. Če sklep ni sprejet, se opravi izredna seja občinskega sveta ali pa se točka uvrsti na prvo naslednjo redno sejo občinskega sveta.
(5)
Po končanem glasovanju se vsem članom sveta pošlje poimenski rezultat glasovanja.
(6)
O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati tudi ugotovitev, koliko članov občinskega sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo občinskega sveta.
24. člen
(poročevalci)
(1)
Na sejo občinskega sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan ali direktor občinske uprave.
(2)
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je potrebna glede na dnevni red seje.
25. člen
(predlog dnevnega reda)
(1)
Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi župan.
(2)
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi člani občinskega sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član občinskega sveta.
(3)
V predlog dnevnega reda seje občinskega sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere so izpolnjeni pogoji za obravnavo, ki so določeni s poslovnikom.
(4)
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
(5)
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
(6)
Občinski svet ne sme odločiti, da se v dnevni red seje uvrsti zadeva, če članom ni bilo predloženo gradivo ali če župan o zadevi ni dal svojega mnenja ali zavzel stališča, kadar ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa poslovnik, ali če občinski svet drugače odloči.
26. člen
(vodenje seje)
(1)
Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje seje pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljevanju: predsedujoči).
(2)
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
(3)
Izredno sejo občinskega sveta, ki jo skličejo člani občinskega sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in poslovnikom, vodi član občinskega sveta, ki ga pooblastijo člani občinskega sveta, ki so sklic seje zahtevali.
27. člen
(javnost seje)
(1)
Seje občinskega sveta so javne.
(2)
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov medijev na sejah občinskega sveta.
(3)
Predstavnike medijev in občane se o seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Medijem se pošlje še obvestilo po elektronski pošti.
(4)
Predsedujoči mora poskrbeti, da v prostoru, v katerem poteka seja občinskega sveta, lahko javnost spremlja njegovo delo in ga pri tem ne moti.
(5)
Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika medijev dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za snemanje posameznih delov seje odloči občinski svet.
(6)
Če občan ali predstavnik medijev moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa zahteva, da se odstrani iz prostora.
28. člen
(izključitev javnosti)
(1)
Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to zahteva zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
(2)
Kadar občinski svet sklene, da bo izključil javnost ali da bo posamezno točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo sme biti poleg župana, predsedujočega in članov občinskega sveta navzoč na seji.
4.2 Potek seje
29. člen
(potek seje)
(1)
Na začetku seje predsedujoči najprej ugotovi navzočnost članov občinskega sveta in sklepčnost občinskega sveta, sledi odločanje o zapisniku prejšnje seje, predstavitev poročila o realizaciji sklepov prejšnje seje ter sprejem dnevnega reda seje.
(2)
V nadaljevanju se obravnavajo posamezne točke sprejetega dnevnega reda seje.
30. člen
(ugotavljanje navzočnosti in sklepčnosti)
(1)
Predsedujoči na začetku seje obvesti občinski svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti, ter ugotovi, koliko članov občinskega sveta je navzočih na seji.
(2)
Predsedujoči nato ugotovi, ali je občinski svet sklepčen. Predsedujoči obvesti občinski svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
(3)
Predsedujoči lahko poda pojasnila v zvezi z delom na seji in glede drugih vprašanj.
31. člen
(odločanje o zapisniku prejšnje seje)
(1)
Občinski svet odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje občinskega sveta.
(2)
Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni ali dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika odloči občinski svet.
(3)
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
32. člen
(določitev dnevnega reda seje)
(1)
Občinski svet določi dnevni red seje.
(2)
Pri določanju dnevnega reda občinski svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, ter o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri (nujni) postopek.
(3)
Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke občinski svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, občinski svet o tem razpravlja in glasuje.
(4)
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda občinski svet razpravlja in glasuje.
(5)
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik točke z dnevnega reda, razširitev dnevnega reda, združitev obravnav ali za hitri postopek, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
33. člen
(vrstni red obravnave točk dnevnega reda)
(1)
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.
(2)
Med sejo lahko občinski svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred drugo točko dnevnega reda, na katero je uvrščeno.
34. člen
(razprava)
(1)
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan ali predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ 15 minut, če ni s poslovnikom drugače določeno. Kadar občinski svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
(2)
Če župan ni predlagatelj, poda župan, podžupan ali direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev mnenja lahko trajata največ deset minut.
(3)
Potem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot 15 minut.
(4)
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat. Vsak razpravljavec ima pravico do odgovora na razpravo drugega razpravljavca (replika), kolikor se ta razprava nanaša na njegovo razpravo, če meni, da je bila njegova razprava napačno razumljena ali interpretirana. Predsedujoči mu da besedo takoj, ko jo zahteva. Replika se mora omejiti samo na potrebno pojasnilo in ne sme trajati več kot tri minute. Replika na repliko ni dovoljena, razen če predsedujoči oceni, da so bile navedbe v repliki netočne.
(5)
Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute.
35. člen
(opomin)
(1)
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval.
(2)
Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda ali nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči občinski svet brez razprave.
36. člen
(kršitev poslovnika)
(1)
Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
(2)
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči občinski svet o tem vprašanju brez razprave.
(3)
Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot tri minute.
37. člen
(prekinitev dela občinskega sveta)
(1)
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
(2)
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo občinskega sveta, če je to potrebno zaradi: odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih ali pridobitve dodatnih strokovnih mnenj.
(3)
Predsedujoči prekine delo občinskega sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene občinski svet. Če je delo občinskega sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.
38. člen
(začetek seje in odmor)
(1)
Seje občinskega sveta se praviloma sklicujejo ob 18. uri in morajo biti načrtovane tako, da ne trajajo več kot štiri ure.
(2)
Predsedujoči lahko odredi 15-minutni odmor najpozneje po dveh urah neprekinjenega dela.
(3)
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega člana ali skupine članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev in odgovorov ter pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ 30 minut, odredi pa se ga lahko pred posamezno točko dnevnega reda ali v njenem okviru največ dvakrat.
39. člen
(preložitev razprave)
(1)
Če občinski svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko občinski svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
(2)
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, je seja občinskega sveta končana.
4.3 Vzdrževanje reda na seji
40. člen
(red na seji)
(1)
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji občinskega sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
(2)
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
41. člen
(ukrepi za zagotovitev reda na seji)
(1)
Za kršitev reda na seji občinskega sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje ali z dela seje.
(2)
Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
(3)
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe poslovnika in je bil že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe poslovnika.
(4)
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo občinskega sveta.
(5)
Član občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
(6)
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji ali s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
(7)
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.