Nalaganje dokumenta...
Statut Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 13-519/2004, stran 1319 DATUM OBJAVE: 12.2.2004
RS 13-519/2004
519. Statut Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije
Na podlagi 121. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) je statutarna skupščina Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije na seji dne 25. 11. 2003 sprejela
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen delovanja zbornice)
(1)
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljevanju: zbornica) je poklicna zbornica arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev. Zbornica opravlja z zakonom in s tem statutom določene naloge za delovanje in razvoj stroke s področij arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja, prostorskega načrtovanja ter revidiranja načrtov arhitekture in krajinske arhitekture in zastopa poklicne in socialne interese svojih članov.
(2)
V zbornico se združujejo posamezniki, ki imajo v skladu z zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, v nadaljnjem besedilu: ZGO-1) status pooblaščenega arhitekta oziroma pooblaščenega krajinskega arhitekta ter posamezniki, ki imajo status pooblaščenega prostorskega načrtovalca v skladu z ZGO-1 in z zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1).
(3)
Cilji delovanja zbornice so:
1.
varovanje in zastopanje strokovnih in socialnih interesov članov zbornice,
2.
varovanje javnega interesa za kvalitetno arhitekturo in okolje z zagotavljanjem strokovnosti arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev,
3.
spodbujanje kakovostnega in trajnostnega načrtovanja grajenega prostora in krajine,
4.
varovanje interesov uporabnikov storitev arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja, revidiranja ter prostorskega načrtovanja,
5.
svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo dejavnosti arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja, revidiranja ter prostorskega načrtovanja ter
6.
izvrševanje javnih pooblastil ter drugih nalog, ki jih mora izvajati zbornica v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov.
2. člen
(pravna osebnost)
(1)
Zbornica je pravna oseba javnega prava z imenom »Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije«. Poleg imena lahko zbornica uporablja tudi skrajšano ime »ZAPS«.
(2)
Sedež zbornice je v Ljubljani.
(3)
Zbornica uporablja žig, na katerem je napis »Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije«. Obliko in podrobnejšo vsebino žiga določi skupščina s pravilnikom.
3. člen
(odgovornost za obveznosti)
(1)
Zbornica odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
(2)
Člani zbornice za obveznosti zbornice ne odgovarjajo.
4. člen
(sodelovanje z drugimi organizacijami)
(1)
Zbornica sodeluje z Inženirsko zbornico Slovenije in s poklicnimi zbornicami arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev iz drugih držav ter se povezuje v mednarodne organizacije arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev.
(2)
Zbornica sodeluje z društvi arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev ter skrbi za povezovanje in sodelovanje vseh strokovnih, izobraževalnih in znanstvenih institucij s področja arhitekture, krajinske arhitekture in urejanja prostora.
(3)
Zbornica lahko ustanovi strokovni svet zbornice kot svoje posvetovalno telo. Strokovni svet zbornice oblikuje reprezentativna stališča stroke v zvezi z njenim razvojem in njenimi problemi.
5. člen
(naloge zbornice)
Zbornica opravlja zlasti naslednje naloge:
1.
skrbi za razvoj, neodvisnost in ugled dejavnosti arhitekture, krajinske arhitekture in urejanja prostora ter določa strokovna načela na teh področjih,
2.
sprejema kodeks poklicne etike pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev (v nadaljnjem besedilu: kodeks poklicne etike) ter druge splošne akte za urejanje dejavnosti zbornice,
3.
vzpostavi, vodi in vzdržuje imenik pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev (v nadaljnjem besedilu: imenik),
4.
podeljuje licence za samostojno opravljanje arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja in revidiranja ter prostorskega načrtovanja,
5.
zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za odgovorno prostorsko načrtovanje, odgovorno projektiranje načrtov arhitekture, odgovorno projektiranje načrtov krajinske arhitekture in revidiranje takšnih načrtov (v nadaljnjem besedilu: izpit),
6.
na podlagi naročila za naročnika organizira izvedbo javnih natečajev s področja urejanja prostora in arhitekturnih in krajinsko-arhitekturnih rešitev ter opravlja druge naloge v zvezi z javnimi natečaji,
7.
sodeluje z državnimi organi in organi lokalnih skupnosti ter zastopa poklicne in strokovne interese svojih članov v razmerju do teh organov, mednarodnih organizacij in delodajalcev,
8.
daje pobude za sprejem predpisov in standardov s področja arhitekture, krajinske arhitekture in urejanja prostora, in pomaga pri njihovi pripravi,
9.
zagotavlja uveljavljanje pravil dobre prakse ter spodbuja strokovno in etično poklicno ravnanje članov zbornice,
10.
določa disciplinske kršitve,
11.
izvaja nadzor nad spoštovanjem aktov zbornice in ukrepa v skladu z disciplinskim pravilnikom in drugimi akti zbornice v primeru njihove kršitve,
12.
z disciplinskimi ukrepi preprečuje članom zbornice opravljanje dejavnosti arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja in revidiranja ter prostorskega načrtovanja v nasprotju s predpisi ter preprečuje zlorabo statusov in licenc članov zbornice,
13.
sprejema ukrepe za preprečevanje opravljanja dejavnosti arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja in revidiranja ter prostorskega načrtovanja nepooblaščenim osebam,
14.
skrbi za strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje na področju arhitekture, krajinske arhitekture in urejanja prostora ter sodeluje pri pripravi univerzitetnih izobraževalnih programov na teh področjih,
15.
obvešča člane zbornice o dogajanju na evropskem in mednarodnem področju ter o poklicno-političnih vprašanjih,
16.
skrbi za enotno podobo in delovanje poklica (vzorci pogodb, priročniki za opravljanje dejavnosti itn.),
17.
spodbuja razvoj in promocijo stroke skozi razstave, natečaje in posvetovanja,
18.
izvaja založniško dejavnost s področja arhitekture, krajinske arhitekture in urejanja prostora in
19.
opravlja druge naloge, določene s tem statutom in drugimi predpisi.
6. člen
(nevtralna uporaba izrazov v tem statutu)
V tem statutu uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moškem spolu, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
2. ČLANI ZBORNICE TER NJIHOVE PRAVICE IN OBVEZNOSTI
2.1. Člani zbornice
7. člen
(člani zbornice)
(1)
Člani zbornice so posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje za odgovorno arhitekturno ali krajinsko-arhitekturno projektiranje oziroma za odgovorno prostorsko načrtovanje, ter so vpisani v imenik. Posameznik postane član zbornice z dnem vpisa v imenik, članstvo pa mu preneha z dnem izbrisa iz imenika.
(2)
Član zbornice lahko v času, ko ne opravlja storitev, ki jih omogoča članstvo v zbornici, pri evidenčni službi zbornice deponira člansko izkaznico in žig iz tretjega odstavka 128. člena oziroma iz petega odstavka 131. člena ZGO-1 in s tem doseže mirovanje statusa pooblaščenega arhitekta, pooblaščenega krajinskega arhitekta ali pooblaščenega prostorskega načrtovalca. Članu zbornice, ki je deponiral člansko izkaznico ter žig, izda evidenčna služba potrdilo o mirovanju statusa.
(3)
V času mirovanja statusa član zbornice ne more opravljati dejavnosti, za katerih opravljanje je potrebno imeti status oziroma licenco.
8. člen
(začasni vpis v imenik)
Državljan države članice Evropske unije oziroma druge države, ki je v skladu s pravilnikom ministra za prostorske in gradbene zadeve začasno vpisan kot arhitekt v imenik na podlagi priglasitve, ni član zbornice, razen če to izrecno želi. V tem primeru se mu izda članska izkaznica, zanj pa začnejo veljati vse pravice in obveznosti članov zbornice
9. člen
(prostovoljni in častni člani zbornice)
(1)
Posamezniki, ki niso vpisani v imenik, vendar so po strokovni izobrazbi arhitekti, krajinski arhitekti ali prostorski načrtovalci in je njihovo delo povezano s področjem arhitekture, krajinske arhitekture ali urejanja prostora, lahko postanejo prostovoljni člani zbornice. O prostovoljnem članstvu na pobudo posameznika odloči vpisna komisija.
(2)
Skupščina zbornice lahko posamezniku, ki je s svojim delom prispeval k strokovnosti in vsebinski kakovosti arhitekture, krajinske arhitekture ali urejanja prostora, podeli naziv častnega člana zbornice. Status častnega člana ne prinaša častnemu članu nobenih obveznosti.
(3)
Prostovoljni in častni člani zbornice ne morejo predlagati kandidatov za organe zbornice in jih voliti. Prostovoljni in častni člani zbornice ne morejo biti izvoljeni oziroma imenovani v tiste organe zbornice, katerih funkcionarji so lahko le člani zbornice iz 7. člena.
(4)
Evidenčna služba vodi evidenco prostovoljnih in častnih članov zbornice. Skupščina s pravilnikom uredi merila za sprejemanje prostovoljnih in častnih članov v zbornico ter pravice in obveznosti teh članov.
(5)
Če ta statut izrecno ne določa drugače, se izraz »član zbornice« ne nanaša na prostovoljne in častne člane zbornice.
2.2. Pravice in obveznosti članov zbornice
10. člen
(pravice članov zbornice)
(1)
Člani zbornice imajo pravico, da jih zbornica s svojimi dejavnostmi podpira pri opravljanju dejavnosti arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja, revidiranja in prostorskega načrtovanja, da jim svetuje v zvezi z opravljanjem teh dejavnosti, da zagotavlja red ter primerno poslovno okolje za opravljanje teh dejavnosti, da varuje in zastopa strokovne in socialne interese članov zbornice ter jih podpira pri priznavanju njihovih rezultatov dela.
(2)
Člani zbornice imajo tudi pravico:
-
voliti in biti voljeni v organe zbornice,
-
biti deležni storitev in dejavnosti zbornice,
-
biti obveščeni o dejavnosti zbornice in
-
naslavljati na zbornico pobude in zahteve v zvezi s položajem članov zbornice ali z izvajanjem dejavnosti arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja, revidiranja in prostorskega načrtovanja.
11. člen
(obveznosti članov zbornice)
(1)
Člani zbornice so dolžni spoštovati kodeks poklicne etike in druge akte, ki jih sprejemajo organi zbornice, in ravnati v skladu z določili teh aktov.
(2)
Član zbornice, ki je bil v skladu s tem statutom in volilnim pravilnikom s svojim soglasjem izvoljen oziroma imenovan v organ zbornice, je dolžan prevzeti to funkcijo in jo opravljati vestno in pošteno. Član zbornice je lahko na lastno zahtevo začasno ali trajno oproščen ali razvezan dolžnosti opravljanja funkcije.
(3)
Člani zbornice morajo redno plačevati članarino in druge prispevke, ki jih določa pravilnik o finančnem poslovanju zbornice.
12. člen
(disciplinska odgovornost člana zbornice)
(1)
Kršitev kodeksa poklicne etike oziroma drugih splošnih aktov ter javno objavljenih sklepov organov zbornice ima lahko za posledico disciplinsko odgovornost člana zbornice.
(2)
Disciplinske sankcije so opomin, denarna kazen, izključitev iz zbornice, odvzem licence in izbris iz imenika.
(3)
Izključitev iz zbornice, izbris iz imenika in odvzem licence se lahko izrečejo samo za najhujše disciplinske kršitve. Te disciplinske kršitve določa disciplinski pravilnik.
(4)
Veljavnost disciplinskih ukrepov iz prejšnjega odstavka je lahko največ pet let.
(5)
Posameznik iz 8. člena, ki je začasno vpisan v imenik na podlagi priglasitve, mora upoštevati pravila poklicnega ravnanja, ki veljajo za posameznike v Republiki Sloveniji. Za svoja dejanja je tudi disciplinsko odgovoren. Disciplinske kazni in začasni ukrepi, ki omejujejo takšnega posameznika, smejo biti izrečene samo z veljavnostjo v Republiki Sloveniji.
13. člen
(dolžnost sporočanja podatkov)
Član zbornice je dolžan zbornici sporočiti vsako spremembo podatkov, ki se vodijo v imeniku. Član zbornice je dolžan na zahtevo zbornice le-tej sporočiti podatke, pomembne v zvezi s preverjanjem spoštovanja kodeksa poklicne etike, drugih splošnih aktov zbornice, minimalnih tarifnih pogojev ter javno objavljenih sklepov organov zbornice.
3. ORGANI IN ORGANIZACIJA ZBORNICE
3.1. Skupne določbe
14. člen
(strokovna in regijska organiziranost zbornice)
Člani zbornice so glede na svojo strokovno pripadnost organizirani v matičnih sekcijah, teritorialno pa v regijah.
15. člen
(organi zbornice)
(1)
Organi zbornice so:
-
skupščina,
-
predsednik zbornice,
-
upravni odbor,
-
disciplinski tožilec,
-
disciplinska komisija,
-
disciplinsko sodišče in
-
skupno koordinacijsko telo.
(2)
Skupščina mora kot stalna delovna telesa imenovati skupščinski svet, volilno komisijo in vpisno komisijo. Skupščina in upravni odbor lahko ustanovita tudi druga stalna ali začasna delovna telesa za opravljanje nalog iz njune pristojnosti.
16. člen
(funkcionarji zbornice)
(1)
Člani organov zbornice in njihovih delovnih teles, predsedniki in člani strokovnih svetov matičnih sekcij in predsedniki regij so funkcionarji zbornice.
(2)
Funkcionarji zbornice so lahko le člani zbornice, razen funkcionarjev disciplinskih organov. Funkcionarji disciplinskih organov so lahko tudi posamezniki, ki niso člani zbornice.
(3)
Član zbornice, ki mu status miruje, ne more kandidirati za funkcijo predsednika zbornice, člana skupščine ali člana upravnega odbora zbornice.
(4)
Funkcija predsednika zbornice, člana disciplinskega organa ter člana volilne komisije ni združljiva z opravljanjem funkcije v kakšnem drugem organu zbornice. Član zbornice, ki istočasno kandidira za več medsebojno nezdružljivih funkcij, mora v kandidaturi navesti, kateri mandat bo sprejel v primeru izvolitve oziroma imenovanja na več funkcij.
17. člen
(mandatna doba organov zbornice)
(1)
Mandatna doba vseh organov in delovnih teles zbornice, razen disciplinskih organov in vpisne komisije, je dve leti.
(2)
Mandatna doba disciplinskih organov in vpisne komisije je štiri leta.
(3)
Vsi funkcionarji zbornice so lahko večkrat ponovno izvoljeni v isti organ oziroma delovno telo zbornice.
18. člen
(volitve in imenovanja funkcionarjev zbornice)
(1)
Člani skupščine so izvoljeni na splošnih in neposrednih volitvah v skladu z določbami 31. do 35. člena.
(2)
Predsednik zbornice je izvoljen na splošnih in neposrednih volitvah v skladu z določbami 43. člena.
(3)
Člane upravnega odbora imenuje skupščina v skladu z 48. členom.
(4)
Skupščina na podlagi kandidacijskega postopka, opravljenega v skladu z določbami petega do sedmega odstavka tega člena, s tajnim glasovanjem:
-
voli in razrešuje člane disciplinskih organov,
-
imenuje in razrešuje člane delovnih teles skupščine,
-
imenuje predstavnike zbornice v volilno telo za izvolitev člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev in
-
imenuje kandidata za člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev.
(5)
Volitve in imenovanja funkcionarjev iz prejšnjega odstavka razpisuje predsednik zbornice. Postopek kandidiranja in volitev vodi volilna komisija. Volilna komisija mora najmanj 60 dni pred predvidenim zasedanjem skupščine člane zbornice obvestiti o predvidenih volitvah oziroma imenovanjih v organe iz prejšnjega odstavka ter jih pozvati h kandidiranju.
(6)
Kandidat za funkcionarja iz četrtega odstavka je lahko vsak član zbornice, ki ga podprejo bodisi upravni odbor, član skupščine, strokovni svet matične sekcije ali pet članov zbornice. Kandidature se lahko vložijo najpozneje 30 dni pred zasedanjem skupščine.
(7)
Volilna komisija na podlagi vseh prejetih kandidatur za funkcionarje iz četrtega odstavka sestavi kandidatno listo in jo razglasi najmanj 15 dni pred volitvami. Glasuje se lahko za največ toliko kandidatov, kolikor jih je potrebno izvoliti. Izvoljeni so kandidati, ki so prejeli največ glasov. Če sta zadnja dva kandidata, ki prideta v poštev za izvolitev, dobila enako število glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb, ki ga opravi predsednik volilne komisije.
(8)
Postopek kandidiranja in imenovanja članov delovnih teles upravnega odbora določi poslovnik upravnega odbora.
19. člen
(predčasno prenehanje mandata)
(1)
Funkcionarju zbornice mandat predčasno preneha:
1.
če odstopi;
2.
če je izvoljen ali imenovan v drug organ zbornice, katerega članstvo ni združljivo z njegovim mandatom;
3.
če je izbrisan iz imenika;
4.
če mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica;
5.
če mu je v disciplinskem postopku izrečen varnostni ukrep začasnega odvzema pooblastila z začasno izključitvijo iz zbornice;
6.
če je razrešen.
(2)
Funkcionar zbornice je lahko razrešen, če svoje funkcije ni opravljal zadovoljivo. Razrešitev – razen razrešitve predsednika zbornice – lahko predlaga najmanj deset članov zbornice, upravni odbor in vsak član tistega organa, ki je izvolil oziroma imenoval funkcionarja. Razrešitev predsednika zbornice lahko predlaga najmanj 20 članov zbornice, upravni odbor ali pet članov skupščine.
(3)
Predlog za razrešitev mora biti obrazložen. Funkcionar, katerega razrešitev je predlagana, mora biti seznanjen s predlogom in mora imeti priložnost, da se pred odločanjem o razrešitvi o njem izjavi. O razrešitvi se odloči s tajnim glasovanjem. Razrešitev predsednika zbornice, predsednikov matičnih sekcij in predsednikov regij se sprejme z večino vseh glasov članov skupščine.
(4)
V primeru predčasnega prenehanja mandata funkcionar zbornice opravlja svoje naloge, dokler ni izvoljen oziroma imenovan nov funkcionar, razen če se s sklepom o razrešitvi ne določi drugače.
20. člen
(finančna nadomestila za delo funkcionarjev in drugih članov zbornice)
(1)
Funkcionarji zbornice opravljajo svoje delo nepoklicno in častno.
(2)
Za udeležbo na sejah organov in delovnih teles zbornice prejemajo funkcionarji in drugi člani zbornice sejnino ter nadomestilo za materialne stroške. Za pripravo gradiv za seje organov zbornice ter za opravljanje strokovnih in drugih nalog so člani zbornice plačani po merilih za konkretno delo, ki ga opravljajo.
(3)
Sejnine in druga finančna nadomestila iz prejšnjega odstavka določa pravilnik o finančnem poslovanju.
3.2. Matične sekcije
21. člen
(matične sekcije)
(1)
Za uspešno izvajanje nalog zbornice na področjih arhitekture, krajinske arhitekture in urejanja prostora, se v zbornici ustanovijo matične sekcije. Matične sekcije združujejo člane zbornice glede na njihovo strokovno izobrazbo oziroma poklicno pripadnost. V okviru zbornice delujejo naslednje matične sekcije:
-
matična sekcija arhitektov,
-
matična sekcija krajinskih arhitektov in
-
matična sekcija prostorskih načrtovalcev.
(2)
V matični sekciji arhitektov so vsi člani zbornice, ki lahko izdelujejo načrte arhitekture, tudi v primeru, da imajo katero od licenc.
(3)
V matični sekciji krajinskih arhitektov so vsi člani zbornice, ki lahko izdelujejo načrte krajinske arhitekture, tudi v primeru, da imajo katero od licenc.
(4)
V matični sekciji prostorskih načrtovalcev so vsi člani zbornice, ki imajo licence A, KA in P.
(5)
Član zbornice je lahko član več matičnih sekcij. Član zbornice ne more hkrati kandidirati oziroma opravljati funkcije v več kot enem strokovnem svetu matične sekcije.
22. člen
(predsednik matične sekcije)
Predsednik matične sekcije vodi delo strokovnega sveta matične sekcije ter predstavlja in zastopa matično sekcijo v skupščini.
23. člen
(strokovni svet matične sekcije)
(1)
Strokovni svet matične sekcije je strokovno in izvršilno telo matične sekcije, ki vodi delovanje matične sekcije, obravnava probleme opravljanja dejavnosti članov sekcije ter pripravlja in izvaja program dela matične sekcije.
(2)
Strokovni svet matične sekcije sestavljajo predsednik matične sekcije in dva člana.
(3)
Strokovni svet matične sekcije zlasti:
1.
vodi delovanje matične sekcije,
2.
sprejema program dela matične sekcije,
3.
sprejema predlog financiranja delovanja matične sekcije,
4.
predlaga kandidate za izpitne komisije,
5.
predlaga izpitne programe s področja matične sekcije,
6.
izvaja druge naloge v zvezi z izpiti ter člani izpitnih komisij,
7.
predlaga kandidate za funkcionarje zbornice iz četrtega odstavka 18. člena,
8.
obravnava problematiko delovanja svojih članov, obvešča o teh vprašanjih upravni odbor in skupščino, ter jim daje predloge in pobude za sprejem posameznih ukrepov za reševanje teh problemov,
9.
sodeluje pri izvajanju programov zbornice za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje članov matične sekcije,
10.
posreduje disciplinskemu tožilcu v nadaljnje obravnavanje ovadbe zoper člane matične sekcije,
11.
skrbi za regijsko delovanje matične sekcije,
12.
enkrat letno o svojem delu poroča upravnemu odboru in skupščini in
13.
opravlja druge naloge, določene s tem statutom in z drugimi akti zbornice.
(4)
Strokovni svet matične sekcije lahko upravnemu odboru predlaga ustanovitev stalnih ali začasnih delovnih teles upravnega odbora.
24. člen
(imenovanje organov matične sekcije)
(1)
Predsednik matične sekcije ter člana strokovnega sveta so tisti člani skupščine, ki so bili na volitvah v skupščino izvoljeni na kandidatni listi matične sekcije.
(2)
Predsednik matične sekcije je tisti član skupščine, ki je na volitvah v skupščino prejel najvišje število glasov na kandidatni listi matične sekcije.
(3)
Člana strokovnega sveta matične sekcije sta tista člana skupščine, ki sta se po številu glasov na volitvah v skupščino uvrstila na drugo in tretje mesto na kandidatni listi matične sekcije.
(4)
Če je mandat predsednika matične sekcije predčasno prenehal, je novi predsednik matične sekcije tisti član strokovnega sveta, ki je dobil drugo najvišje število glasov na volitvah v skupščino. To pravilo se smiselno uporablja tudi pri predčasnem prenehanju mandata člana strokovnega sveta.
3.3. Regije
25. člen
(regije)
(1)
Regije se ustanovijo s ciljem zagotavljanja enakomernega zastopstva članov zbornice z ozemlja celotne države v skupščini in zaradi lažjega uveljavljanja interesov članov zbornice iz različnih delov države v organih zbornice. V regijo so združeni vsi člani zbornice, ki živijo na območju regije.
(2)
Regije so: