Odločba o odpravi sklepa Državnega sveta št. 020-09-2/20/2 z dne 12. 12. 2022 in razveljavitvi volitev člana Državnega sveta – predstavnika za področje kulture in športa v delu, ki se nanaša na končno glasovanje

1632. Odločba o odpravi sklepa Državnega sveta št. 020-09-2/20/2 z dne 12. 12. 2022 in razveljavitvi volitev člana Državnega sveta – predstavnika za področje kulture in športa v delu, ki se nanaša na končno glasovanje

Številka: Mp-3/22-18
               U-I-349/18-10

Datum: 19. 4. 2023

D O P O L N I L N A    O D L O Č B A    I N    O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o pritožbi društva Asociacija, društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Fašun, Melihen, Milač, Strojan, o. p., d. o. o., Ljubljana, in v postopku, začetem s sklepom Ustavnega sodišča, v zvezi s svojo odločbo št. U-I-349/18, Mp-1/18, Mp-2/18 z dne 29. 11. 2018, na seji 19. aprila 2023

Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-349/18, Mp-1/18, Mp-2/18 z dne 29. 11. 2018 se izvrši tako, da Ustavno sodišče v pritožbenem postopku:

zavrne pritožbo, če ne ugotovi nepravilnosti oziroma če ugotovi take nepravilnosti, ki niso vplivale ali ne bi mogle vplivati na izid volitev;

ugodi pritožbi, delno ali v celoti razveljavi volitve in odredi razpis ponovnih volitev, če ugotovi nepravilnosti, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na izid volitev.

Če Ustavno sodišče ugodi pritožbi, delno ali v celoti razveljavi volitve in odredi razpis ponovnih volitev, Državna volilna komisija v osmih dneh po vročitvi odločbe Ustavnega sodišča razpiše ponovne volitve. Odlok Državne volilne komisije o razpisu ponovnih volitev se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Pritožbi zoper sklep Državnega sveta št. 020-09-2/20/2 z dne 12. 12. 2022 se ugodi, sklep Državnega sveta št. 020-09-2/20/2 z dne 12. 12. 2022 se odpravi in volitve člana Državnega sveta – predstavnika za področje kulture in športa se razveljavijo v delu, ki se nanaša na končno glasovanje.

Državna volilna komisija razpiše volitve člana Državnega sveta – predstavnika za področje kulture in športa v razveljavljenem obsegu v osmih dneh od prejema odločbe Ustavnega sodišča. Odlok Državne volilne komisije o razpisu ponovnih volitev se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Pritožnica sama nosi stroške postopka s pritožbo.

Predlagateljica seznama izvoljenih predstavnikov v volilno telo (elektorji) za področje kulture in športa in predlagateljica kandidata za člana Državnega sveta – predstavnika za področje kulture in športa, ki ni bil izvoljen, izpodbija določitev števila svojih elektorjev v volilno telo za področje kulture in športa in potrditev mandata Tomaža Horvata za člana Državnega sveta – predstavnika za področje kulture in športa. V zvezi z določitvijo elektorjev navaja, da je Državna volilna komisija (v nadaljevanju DVK) v nasprotju z drugim odstavkom 36. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZDSve/05) zavrnila osem od skupno devetih elektorjev, čeprav ima pritožnica več kot 800 članov (natančno 856 članov), ki se poklicno udejstvujejo na področju kulture. Navaja, da je DVK predložila podatke o članstvu, ki jih je sama prečistila in preverila ter pri oblikovanju volilnega telesa upoštevala zgolj tiste člane, ki se na področju kulture udejstvujejo poklicno. Poudarja, da ZDSve/05, navodila DVK glede volitev v Državni svet in poziv DVK nikjer ne določajo, katere dokaze bi morale interesne organizacije predložiti glede poklicnega udejstvovanja svojih članov na določenem področju. Zaradi opisane nedorečenosti volilnih pravil naj bi bilo bistveno poseženo v volilno pravico pritožnice oziroma njenih članov. Pritožnica nasprotuje stališču DVK, da mora interesna organizacija ob registraciji predstavnikov za volilno telo sama predložiti dokazila o številu članstva skladno z določbo 37. člena ZDSve/05. Ob takšnem stanju nedoločenosti volilnih pravil naj bi bilo DVK prepuščeno, da arbitrarno (poljubno) presoja, katera interesna organizacija je izkazala število članstva in katera ne, pri čemer za opisano presojo DVK ni oblikovala nobenih meril/pravil. Ravnanje DVK naj bi bilo še toliko bolj sporno, ker naj v skladu s sodno prakso DVK ne bi bila dolžna preverjati članstva posamezne interesne organizacije oziroma naj bi bila interesna organizacija dolžna že ob odločanju o določitvi seznama predstavnikov v volilno telo natančno poznati število svojih poklicnih članov ter predložiti dejstva in dokaze, ki ta status potrjujejo. Ker naj DVK ne bi vnaprej jasno določila pravila, na kakšen način lahko interesne organizacije izkazujejo število članov, naj bi kršila načelo pravne države iz 2. člena Ustave.

Pritožnica zatrjuje tudi, da ji je bila v zvezi z določitvijo števila elektorjev kršena pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, saj zoper odločitev DVK o potrditvi seznama elektorjev (kljub jasnemu pravnemu pouku na odločbah) ni učinkovitega sodnega varstva. Navaja, da kršitev volilne pravice ni mogla uspešno uveljavljati že v predhodnem postopku. Zatrjuje tudi, da je bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, saj je ob enakem dejanskem in pravnem stanju Vrhovno sodišče o pritožbi interesnega Združenja dramskih umetnikov Slovenije vsebinsko odločalo in s sodbo opr. št. Uv 9/2022 z dne 5. 11. 2022 razsodilo, da se pritožbi ugodi in odločba DVK v delu, v katerem so bili elektorji zavrnjeni, razveljavi ter zadeva vrne DVK v ponovno odločanje, da DVK ponovno presodi, ali člani izpolnjujejo pogoj poklicnega udejstvovanja na področju kulture. V tem primeru je morala DVK ponovno odločati, po drugi strani pa ob vsebinsko enaki pritožbi Vrhovno sodišče pritožničine pritožbe ni sprejelo v obravnavo, temveč jo je odstopilo Ustavnemu sodišču. Navedeno naj bi kazalo na neenako obravnavanje pritožb udeležencev v volilnem procesu ter na celotno nedorečenost in nejasnost volilnega postopka, zaradi česar naj bi bila pritožnici kršena volilna pravica.

Pritožnica nasprotuje tudi potrditvi mandata Tomaža Horvata za člana Državnega sveta – predstavnika za področje kulture in športa. Zatrjuje, da Tomaž Horvat ne izpolnjuje pogojev za predstavnika s področja kulture in športa, saj se poklicno ne ukvarja ne s športno ne s kulturno dejavnostjo. Navaja, da Tomaž Horvat ni zaposlen na področju kulture in športa, saj je zaposlen na Carinski oziroma Finančni upravi Republike Slovenije in se le ljubiteljsko popoldne ukvarja z igranjem nogometa. Ljubiteljsko igranje nogometa pa naj ne bi pomenilo poklicnega ukvarjanja s športom, ki bi ga opravljal redno in za katero bi dobil plačilo, ki zanj pomeni znaten vir za preživljanje. Pritožnica opozarja na dejstvo, da je bil Tomaž Horvat v prejšnjem mandatu Državnega sveta državni svetnik kot predstavnik lokalnih interesov. DVK naj bi tako nezakonito (v nasprotju z 2. členom ZDSve/05) potrdila njegovo kandidaturo, Državni svet pa njegov mandat. Pritožnica navaja, da Državni svet ob potrditvi mandata Tomažu Horvatu ne bo sestavljen v skladu s 96. členom Ustave, saj ga ne bodo sestavljali štirje člani s področja negospodarskih dejavnosti.

Po mnenju pritožnice volitve člana Državnega sveta – predstavnika za področje kulture in športa zaradi navedenih hudih nepravilnosti, ki naj bi vplivale na volilni izid, niso bile izvedene v skladu z 98. členom Ustave. Pritožnica navaja, da je bilo na področju kulture in športa potrjenih 21 elektorjev. Če bi bili potrjeni vsi elektorji pritožnice, bi imela dodatnih osem elektorjev, kar bi vplivalo na izid volitev, upoštevajoč tudi dejstvo, da bi pri tem glasoval tudi elektor pritožnice, ki ga je sicer DVK potrdila, pa iz protesta ni glasoval. To naj bi pomenilo, da bi lahko devet elektorjev pritožnice spremenilo rezultat glasovanja. Poleg tega naj bi bil izvoljen kandidat, ki naj ne bi imel pasivne volilne pravice. Po mnenju pritožnice je treba zato volitve člana Državnega sveta – predstavnika za področje kulture in športa razveljaviti.

Pritožnica predlaga tudi, naj Ustavno sodišče zadrži izvrševanje izpodbijanega sklepa Državnega sveta, in sicer tako, da Tomaž Horvat do končne odločitve Ustavnega sodišča ne more opravljati funkcije člana Državnega sveta. Navaja, da bi v primeru izvrševanja mandata pri glasovanju in odločanju v Državnem svetu sodeloval nekdo, ki sploh ne bi smel biti član Državnega sveta, kar bi vplivalo na zakonitost, ustavnost in legitimnost odločitev Državnega sveta ter bi pri volivcih ustvarjalo nezaupanje v delo Državnega sveta. Če bi Tomažu Horvatu dopustili izvrševanje mandata, dokler ne bi bilo odločeno o kršitvah v volilnem postopku, bi lahko odločevalci kljub kršitvam izvajali oblast, s čimer bi bili ogroženi temelji demokratične in ustavne ureditve.

Pritožba je bila poslana Državnemu svetu in DVK. Državni svet v odgovoru navaja, da se do vsebinskih navedb v pritožbi, ki jo je pritožnica že prerekala pred Državnim svetom, ne bo opredeljeval, saj je v skladu s četrtim odstavkom 6. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14, 26/15, 55/20, 123/20 in 67/22 – PoDS-1) o tem že odločil v okviru konstitutivne seje Državnega sveta 12. 12. 2022. V nadaljevanju pojasnjuje potek postopka v zvezi z obravnavo pritožbe pred Državnim svetom. Navaja, da je Državni svet pritožbo pritožnice prejel 12. 12. 2022 in da je bila poslana v odgovor Tomažu Horvatu, Zvezi nogometnih trenerjev Slovenije, Zvezi nogometnih sodnikov Slovenije in Nogometni zvezi Slovenije kot predlagateljicam kandidata ter DVK. S tem naj bi bila pritožnici in vsem drugim udeležencem v postopku omogočena uresničitev pravice do izjave. Državni svet naj bi 12. 12. 2022 prejel odgovor Tomaža Horvata. Pooblaščencu pritožnice, ki je bil prisoten na seji Mandatno- imunitetne komisije, naj bi bila dana možnost, da je na seji ustno predstavil vloženo pritožbo. Zbrano gradivo naj bi bilo predloženo v obravnavo članom Mandatno-imunitetne komisije. Prav tako naj bi bil vpogled v gradivo omogočen vsem izvoljenim članom Državnega sveta. Mandatno-imunitetna komisija naj bi ugotovila, da je pritožba pritožnice neutemeljena, in naj bi Državnemu svetu predlagala, naj mandat Tomaža Horvata potrdi. Poročilo Mandatno-imunitetne komisije naj bi na seji Državnega sveta predstavil njen predsednik. Državni svet naj bi predlogom Mandatno-imunitetne komisije sledil in potrdil mandat Tomažu Horvatu.

DVK v odgovoru zavrača vse pritožbene očitke, ki se nanašajo na nepravilnosti DVK v postopku preizkusa zakonitosti vloženega seznama elektorjev za volitve članov Državnega sveta – predstavnika za področje kulture in športa. Navaja, da so se postopki pred DVK vodili v skladu z ZDSve/05 in ob primerni uporabi Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 23/17 in 29/21 – v nadaljevanju ZVDZ). V zvezi s postopkom določitve elektorjev pritožnice se v celoti sklicuje na obrazložitev v odločbi, ki jo prilaga. V zvezi s postopkom preizkusa vložene kandidature pojasnjuje, da je DVK svojo odločitev sprejela na podlagi prejetih listin treh predlagateljic, kar pomeni, da so tri športne organizacije ocenile, da je Tomaž Horvat oseba, ki bo najbolje zastopala interese kulture in športa. Navaja, da iz vložene kandidature Zveze nogometnih sodnikov Slovenije izhaja, da se za kandidata predlaga (izvoli) Tomaž Horvat, ki je predsednik Medobčinske nogometne zveze Nova Gorica (v nadaljevanju MNZ Nova Gorica). Dejstvo, da je Tomaž Horvat predsednik MNZ Nova Gorica, naj bi DVK pred izdajo odločbe preverila z vpogledom v AJPES. V nadaljevanju DVK navaja naloge predsednika MNZ Nova Gorica, ki jih določa 31. člen Statuta Medobčinske nogometne zveze Nova Gorica z dne 7. 5. 2018, in sicer: (a) zastopa in predstavlja MNZ Nova Gorica, (b) vodi skupščino, (c) sklicuje in vodi seje MNZ Nova Gorica in Odbora za nujne zadeve IO MNZ Nova Gorica, (č) predlaga selektorje reprezentanc MNZ Nova Gorica, (d) imenuje trenerje in strokovna vodstva reprezentanc MNZ Nova Gorica, (e) določa višino dnevnic, honorarjev, nagrad ali plač selektorjev, igralcev, trenerjev ter strokovnega vodstva reprezentanc MNZ Nova Gorica v okviru letnega finančnega načrta, (f) skrbi za izvrševanje sklepov skupščine in IO MNZ Nova Gorica, (g) določi vrstni red podpredsednikov, ko ga nadomeščajo, in (h) opravlja druge naloge, ki izhajajo iz tega statuta, sklepov skupščine in sklepov IO MNZ Nova Gorica. Glede na navedeni obseg in zahtevnost nalog predsednika je bilo po mnenju DVK mogoče zaključiti, da se Tomaž Horvat ukvarja s športno dejavnostjo, ne glede na to, da je v kandidaturi navedeno, da opravlja delo višjega finančnega svetovalca – inšpektorja, po izobrazbi pa je magister prava. Zakon naj namreč ne bi zahteval, da je kandidat za člana Državnega sveta – predstavnik za področje kulture in športa na podlagi pogodbe o zaposlitvi zaposlen kot »vrhunski« športnik. DVK je Ustavnemu sodišču poslala tudi gradivo v zvezi s postopkom potrjevanja seznamov elektorjev in kandidatov za člana Državnega sveta – predstavnika za področje kulture in športa.