TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Ker tožena stranka ni podala nobenih trditev, s katerimi bi nasprotovala stvarni legitimaciji tožeče stranke, je sodišče prve stopnje z zaključkom, da tožeča stranka ni izkazala, da je upnik iz materialno pravnega razmerja, kršilo 7. člen ZPP in posledično materialno pravno zmotno zaključilo, da tožeča stranka ni izkazala podlage, ki ji daje pravico od delodajalca izterjati plačilo za delo študentov. O tem namreč med pravdnima strankama sploh ni bilo spora. Šele, če bi tožena stranka zatrjevani aktivni stvarni legitimaciji nasprotovala, bi bila tožeča stranka dolžna zatrjevati in dokazati obstoj podlage oziroma pooblastil študentov za izterjavo plačila za opravljeno delo, kar ji sicer zmotno očita sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.

Sodišče prve stopnje je šele v izpodbijani sodbi razkrilo za odločitev pomemben pravni vidik, ki pa ga tožeča stranka glede na smer, v kateri je tekel postopek, tudi ob potrebni skrbnosti ni mogla predvideti, izpostavila pa ga ni niti tožena stranka, saj podlaga tožbenega zahtevka in aktivna stvarna legitimacija sploh nista bili sporni. Sodba sodišča prve stopnje je bila zato za tožečo stranko lahko le presenečenje. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je presojalo dejstva, ki jih tožena stranka ni opredelila kot sporna, kršilo načelo kontradiktornosti.