TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. in II. tč. spremeni tako, da se znesek odškodnine, določen v plačilo v tč. I., zviša za 807,81 EUR EUR.

II. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem nespremenjenem delu (II., III., in IV. točke izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Kljub temu, da velja v našem pravu načelo proste presoje dokazov (8. člen ZPP), se je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju, kaj je tožnica utrpela v prometni nesreči, za katero odgovarja toženka, pravilno v največji meri oprlo na strokovno, temeljito in jasno mnenje Komisije za izvedenska mnenja Medicinske fakultete, saj sâmo za kaj takega nima ustreznega znanja (243. člen ZPP). Izvedenci, ki so mnenje pripravili, so strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami na svojem področju, mnenje pa so podali po pregledu vse tožničine zdravstvene dokumentacije ter po osebnem pregledu tožnice natančno, transparentno in preverljivo.

Glede na razloge, ki so vodili do zavrnitve odškodnine za skaženost - da je namreč z različnimi dermatološkimi tretmaji tožnica uspešno poskrbela za to, da je bistveno odpravila vidnost posledic poškodb, torej brazgotin, je na dlani, da bi moralo sodišče prve stopnje tožnici priznati kot materialno škodo stroške, ki so ji s tem nastali, in to ne glede na mnenje izvedenca prof. dr. B. B., da teh stroškov zdravstvena blagajna pač ne krije, oziroma ravno zato. Če teh stroškov tožnica sama ne bi nosila, bi ostala skažena, kar bi bila pravno priznana škoda, ki jo je sama odpravila, in sicer na škodo svojega premoženja. Zato ima pravico do povračila stroškov za storitve in proizvode, ki so bili glede na mnenje izvedencev usmerjeni v odpravo te škode.